E-6 PEŠ POT 2015 NORVEŠKA od NORDKAPPA do KILPISJARVIJA 600 km

E-6 PEŠ POT 2015 NORVEŠKA od NORDKAPPA do KILPISJARVIJA 600 km.

             Letos je nama uspelo, to kar sva imela v planu že lansko leto. Z letalom z nekaj prestopi sva odletela v Alto, tam prespala v hotelu,za v

ečerjo pojedla pico in vse skupaj zasoljeno plačala. Naslednji dan zajtrk dobiva v vrečki za na pot, z zelo ohlapno vsebino. To pa zato,ker sva imela zgodaj avtobus proti Nordkappu.

  Odpeljeva se z enim prestopom, na najbolj severno turistično točko Evrope. Zakaj turistične?.

Resnično najbolj severni del Evrope je, malo bolj na zahodni strani. Do tega rta, pa je potrebno 9 km.

hoje v eno smer. Seveda za naju to ni bil nikakršen problem, saj sva imela, tri tedne dopusta, da od Nordkappa hodiva proti jugo, v bližino  tromejo Norveška, Švedska, Finska.

         Še prej pa bom, nekaj napisal o Skandinaviji. Seveda sem veliko prebral o Skandinaviji tudi na Forumu,kako so potovali, kako so se imeli, kaj so potrebovali. Seveda potovati s prevozom od destinacije do destinacije ki jo lepo opisujejo katalogi. Slike v teh katalogih so posnete v najlepši "luči". Čisto drugačno  je bilo  najino doživljanje Skandinavije, ko sva "morala" z nahrbtniki premagovati  razdalje met temi točkami peš. Nekatere točke so bile med sabo oddaljene tudi 80 km. ponekod še kakšen km več, med njimi ni bilo ničesar kar bi nama koristilo. Na Norveškem je veliko skalnate podlage, tako , da na nekaterih mestih lahko odpočiješ v naravi. Ne da se sekati kakšnih bližnjic, ker prej ko slej naletiš na močvirje, jezero ali potok ,ki ga ne moreš prečit. Sedaj ,ko sva videla celotno sliko, ne vem, če bi pohvalil ta severni del Evrope. Lahko še prištejem komarje, deževno, hladno vreme in še bi lahko našteval. 

                   15.07.2015  Sreda od   NORDKAPPA  na   ( rt)  do  Kampa na križišču  30 Km.

        Po  poldnevni vožnji z enim presedom  sva le prišla na sever Evrope. Na hitro poslikava se posloviva od  Sare, ki sva jo spoznala na poti.Začne se najina hoja proti jugo. Seveda je prej potrebno poiskat rokavice in nataknit kapuco.  Po nekaj km. hoje zavijeva na pot, ki vodi na resnično najsevernejši del Evrope. Pot je dolga 9 km. in se vije med  potokom ,malimi jezerci, na več mestih je precej blatna, ima tudi en resnejši vzpon pri povratku. Že čisto na rtu je potrebno biti previden, zaradi spolzkih skal. Srečala sva kar nekaj pohodnikov na poti. Ko sva prišla do konca sva  se obrnila  , pred nama je bila dolga 17. dnevna pot proti jugu. Pokrajina tukaj je poraščena samo z lišaji brez trave in dreves, tudi izrazitih vrhov ni okoli naju.. Cesta je trasirana čimbolj po trdem terenu med malimi vzpetinami, zato pa si nabere dosti ovinkastih Km. Proti večeru se ustaviva na križišču, kjer stoji kamp, ki ponuja prenočišče in hrano.

                      16.07.2015    Četrtek Od kampa na križišču do zaliva Käfjord    44 Km.

         Prva noč na poti  je bila prespana kot sva si lahko, le želela. Zjutraj še postrežen  zajtrk. Nato na cesto ,ki se vije okoli vzpetin, rahlo navzgor, navzdol, skratka veliko hoje napredovanje na jug, pa počasno.

Pri spustu v kamp Skipfjord. Srečava pohodnika, ki gre v nasprotno smer. Preden, da ga uspeva midva ogovoriti, je že on naju prehitel. Veselo pozdravi. Pride na najino stran ceste, začnemo pogovor v Nemščini. Izkaže se, da smo se našli pravi ljudje na pravem mesto. On pove svojo zgodbo, ki se bo na Nordkappu končala, prehodil bo celo E-6. Gospod občudovanja vreden je iz Gradca. V hladnem vremenu je bil brez rokavic,tudi nahrbtnik ni imel pretirane vsebine. Skušali smo si v kratkem času čim več povedat. Po izmenjanih naslovih se poslovimo. Tik pred kampu, ko sekava cesto preplašiva na pol belega zajca. Honningsvägu se tokrat izogneva,malo smo si ga ogledali z

Saro, ko smo čakali na avtobus. kar se kasneje izkaže za slabo potezo, ko sta se nama oglasila želodca ni bilo ,kje kaj za kupit in tudi tekočine je  zmanjkovalo. Sreča, da je bilo še nekaj zalog.Pred nama je 4,4 Km. dolg tunel.

Tu predori niso obdelani razen na mestu,kjer je bila slaba sestavina hriba, ali, da je preveč vdirala voda. Poiščeva lučki, ki sva ju potrebovala samo v predorih, saj druge teme tam zgoraj na severu v tem času ni. Na nekaj mestih bi potrebovala dežnik. Zanimivo je bilo na več mestih videti led. Naslednji tunel najdaljši,ki je tudi 200 metrov pod morsko gladino, ko sva že pripravljena, da ga

prehodiva nama na štop ustavi mercedes in se peljeva skoz ta 7 km. dolg tunel. Na drugi strani vidiva tudi smerne table za E-1 peš pot. Hodiva še nekaj km. brez  kosila in odvečne vode. Ko napraviva velik log in spust na obalo, v zalivu postaviva šotor, sledi skromna večerja, lokacija se izkaže za slabo, celo noč poslušava valove.

                      17.07.2015   Petek Od zaliva do zaliva    45 km.

         Zjutraj pojeva iz nahrbtnika, kar sva imela pripravljeno za zajtrk v njem. Potem  po vijugasti

cesti Km. za Km. ki zaradi pomanjkanje  kave in pijače počasi minevajo. Po 22 km. hoje, sedeva za mizo in naročiva hrano in pijačo. Po zaužitju nama gre hoja bolje od nog.

Hodiva ob obali, skozi dva kratka tunela

.Ob obali vidiva zelo daleč,ob številnimi zalivi, pa se hoja še poveča. Proti večeru v zalivu postaviva šotor, tu je tudi počivališče in je kar nekaj avtodomov. Večerja je iz nahrbtnika.

                    18.08.2015  Sobota  od zaliva do Skaidija   49 Km.

       Zanimivo tukaj na Norveškem sva večinoma ob obali in vsako juter, na šotoru ni niti  malo  vlage, tako, da pri pospravljanju ni težav. Ob 7 h sva že veselo na poti. Takoj sva pred 2850 m dolgim tunelom.

V tunelu zopet močno "dežuje" Na vsaki 10 Km. malo postaneva se sezujeva in se s čim posladkava.

Na cesti večkrat jeleni povzročajo zmedo, avtomobilov se sploh ne bojijo, zbežijo šele, ko se midva približava. V sončnem vremenu ob 13 h. se ustaviva na razpotju, (sedaj bova hodila po E-6 cesti).

Naročiva si hrano in pijačo, kavo in sladico in po urnem postanku, nadaljujeva rahlo v hrib na planoto, po planoti sva hodila, kar nekaj časa . Cesto je tudi prečkala E-1 peš pot. Tu so naju obdajali hribi. Zvečer sva utrujena prišla v "mesto" Skaidi, v hoteli kupiva sobo ,večerjo. Spanec je bil slab zaradi ropota kompresorja.

Večerja stane 30 e je pa postrežna.

                       19.07.2015    Nedelja   od Skaidija do sedla  45 Km.

          Ves dan hodiva skoraj navzgor ob Repprfjorddalnu, nekje se vzpneva visoko nad reko ,ponekod

se ji čisto približava. ob poti je postavljeno veliko počitniških hišic, tudi potočki tečejo s hriba na vsakih 50 metrov, seveda ne manjka posameznih veliki brzic.

Manjka pa ob cesti klopi, kjer bi se lahko kvalitetno odpočila. Dan so popestrili jeleni na cesti. Zvečer sva postavila šotor v bližini Nomadov.

                      20.07.2015        Ponedeljek Od sedla do Alte    44 Km.

           Zjutraj vstaneva v hladnem, meglenem jutro, prespala sva precej nad morsko gladino. Oblečeva  bundo, rokavice in pospraviva šotor. Dobra stran mraza je, da ni komarjev. Cesta sedaj naju vodi navzdol.

Sledila je neskončna ravnina, zatem rahla dolga vzpetina. Ko sva prišla v skalnat kanjon so naju preganjali beli jastrebi,

seveda vsak par na svojem ozemlju, nekateri se je pogumno spustil proti nama, malo pred nama se zopet dvignil in pripravil za nov "napad". No še ena zanimivost, več dni sva namreč slišala Kukavico. Popoldan je postalo ob sončni pripeki že prevroče za hojo.

Današnji cilj je bila Alta  obnova zalog in prenočišče.V nekaj kampih bi lahko dobila prenočišče brez hrane, zato sva nadaljevala v center, se v restavraciji najedla, v istem hotelu pa prespala.

                     21.07.2015   Torek  od Alte do Isnestoftena   42 Km.   

           Tokrat sva  zajtrk izkoristila maksimalno,zunaj  hladno jutro, potem  vijuganje po cesti v daljavi skoraj ves dan še vidiva Alto. Na cesti greva mimo gradbišč, tukaj cesto na veliko obnavljajo in širijo . Na mestih kjer grozijo pozimi plazovi, vrtajo predore,

dosti jih je že zgrajenih. Skozi en predor, ki je prepovedan za kolesarje in pešce se z avto štopom zapeljeva. Na drugi strani stoji lepo na novo zgrajen most.

Talviku naju preseneti črpalka,trgovina in celo sobe so oddajali, tega na karti ni bilo označeno. Cesta pelje, nad obalo se zopet  spušča k obali.  Zopet so na cesti aktivni jeleni,

vidiva tudi konje v ogradi. Zvečer na koncu rta postaviva šotor.

ponoči naju obišče čreda jelenov. Na obali vidiva tudi nekaj bunkerjev, verjetno iz druge svetovne vojne.

                    22.07.2015   Sreda  od  Isnestoftena do kampa Langfjordbotn    32Km.

       

   Vstaneva ob 6 uri, jutro je toplo brez komarjev, tako, da v miru pospraviva in pojeva nekaj hrane iz prtljage, hodiva ves dan ob zalivo.

Družbo delajo  potočki ki se valijo  po hribu navzdol. Srečava veliko jelenov, občasno tudi kakšnega, ki ni preživel srečanja z avtom.

Pred večerom prideva do kampa, ki je imel to slabost, da je bil slabo založen s hrano. kupiva hiško in se stuširava, opereva potrebno, pranja opremo. Začne se malo daljše počivanje. Kave in raznega peciva v izobilju. Seveda ni šlo brez obvezne Kokakole.

                  23.07.2015  Četrtek od kampa do  Sörstraumena   41 km.

       

    Po dolgem počitku, se prebudiva v sončnem jutru. Čeprav še ura ni šest je sonce zelo visoko.Odpraviva se na pot nahrbtnik je sedaj nekoliko lažji, manjka v njem "zajtrk". Narava je skoraj enaka včerajšnjemu dnevu. Samu danes na koncu zaliva naletiva na črpalko s hrano.

Naročiva si drugi meni, obvezno kokakolo, nato še kavo in pecivo. Danes je najlepši dan do sedaj, upam, da tako ostane še naprej. Pojedla sva ribo in prilogo. po obedu sva se začela vzpenjati nekaj km. V jezeru sva videla Losa,

na nekaj mestih se reka spremeni v brzice. Na vrhu prelaza stoji antena. Cesta se začne spuščati v dolino- k obali. Prehodiva velik polkrog okrog zaliva nato čez most,

v trgovini nakupiva hrane in se greva utaborit v avto kamp. Večer postane vetroven tako, da dobro privežem šotor.

                   24.07.2015    Petek   Od kampa do Sadnesa    41 Km.

         

 Jutro precej hladno, ampak nič več vetrovno, niti komarjev ni bilo. Počasi pospravljava nato pojeva ,kar sva imela pripravljeno za zajtrk. Pred sabo imava rahel vzpon, potem spust. Po uri hoje se začne vzpon na najvišjo točko ceste E-6  400 m n. v

Bere se malo, toda za naše razmere je to višina okrog 2500 m. Cesta doseže nekje do 20% strmine,v dolžini 5 km. Na vrhu prelaza polno ljudi, možnosti prehrane spanja. Tudi midva se dobro najeva, napijeva in malo posušiva.

Tu okrog je še veliko ostankov snega.

Seveda sedaj sledi spuščanje nazaj k obali. Najprej prideva do velikega jezera nato do kampa, tukaj pojeva Palečinke, popijeva kavo. Za seboj kupiva kokakolo.

V kraju Sandelva ni kampa, ne trgovine, zato nadaljujeva okrog rta ob obali. Na karti sta označena dva kampa,živi še samo eden, dovolj za naju. Kupiva hiško za 800 NOK. Hrano pa v recepciji, izbire ni veliko. Bova že nekaj skuhala.

               25.07.2015  Sobota  od kampa do  Djupvika    43 km.

         

 Sinoči ko spiva se je ulil dež. dobro je namočil. Vstaneva pred 6 uro skuhava kavo in čaj , pojeva sendviče. Sonce je sijalo, kot za stavo  na drugi strani morja, so se gore opirale v megli.

Sinoči niti nisva slutila, da so okrog naju tako visoki vrhovi pokriti s snegom. Hodila sva namreč pod meglenim pokrovom, pred sedmo sva že na poti, ki sva jo že včeraj prehodila, potem sva se zaradi prenočišča vrnila. tudi danes pot ni čisto ravna, v smislu višincev. V Storsletu nakupiva nekaj zalog, v hotelu se še najeva, potem veselo naprej, vreme postane zelo oblačno, bojiva se dežja. Še dobro, da sva se najedla pot se je kar dobro vzpela, tako, da sva rabila precej moči, do spusta na drugo stran. V bodoče bo tu promet potekaj skozi tunel, ki je že skopan. Proti večeru prideva v Djupvik. Tukaj kamp ne obstaja več zato malo iščeva in  tudi najdeva kabino kjer prenočiva. Dan je bil meglen in hladen.

                26.07.2015  Nedelja   od Djupvika do  Olderdalna  20 km.

   

 Malo pozajtrkujeva pogled na ledenik je enkraten,

oba sva slabo spala. Danes ni kave ne marmelade, zato sva bolj slabe volje, met hojo opazujeva, če bi sinoči nadaljevala, ali bi naletela na kakšno prenočišče. Ni ga bilo. Pred nama je nebo vedno bolj oblačno. Hoja nama ni stekla, kot po navadi, zato sva v Olderdalnu sklenila, da se odpočijeva.

Kupila sva v hotelu sobo in kosilo in poležavala ves popoldan. Obleko sva dala na pranje. Trgovina je bila zaprta, tako sva vse  usluge porabila v hotelu. Deževati je začelo ponoči.

                27.07.2015  Ponedeljek od Olderdalna do  Lokvollena  33 km.

       

 Deževno,vetrovno jutro. Zaradi slabega vremena in zajtrka ob pol osmi uri, nisva preveč hitela. Tako sva se kar pred zajtrkom oblekla za dež in poklapana odšla na pot, ko sva enkrat zunaj ,ni bilo več tako hudo.

 Okrog enajste ure je prenehalo deževati, pa je bilo veliko lažje.V Istarsletu se ustaviva in pojeva pecivo z dosti kave. Nadaljevanje poteka skozi dva predora. Za pešce in kolesarje prepovedano, zato nadaljujeva po stari cesti. Ta je speljana okrog obale.

Med potjo občudujeva velike brzice in manjše potoke. V  Lökvollenu, kupiva hiško, ki je dosti prevelika za najine potrebe. Romana izkoristi bližino trgovine in pripravi dobro večerjo.

Najemnina je 1250 NOK. Met hojo  naju priganjal dež, ki pa ni resno padal.

                 28.07.2015    Torek  od  Lökvollana do Velikega slapa   60 Km.

     

 Tudi zjutraj izkoristiva kuhinjo v  kampu, Romana pripravi bogati zajtrk, Kave v izobilju.Ob pol sedmih sva veselo na cesti, ki pelje okrog velikega Rta.Hoja je trajala do dveh popoldan, speljana je bila ob obali.

Na cesti so naju pozdravljali šoferji tovornjakov,ki so vozili izkopano  skalovje iz predora.Srečali smo se naj man desetkrat.

V Skibotno sva v kampu se najedla,"poslovila"

od morja in zavila proti Finski. Cesta se je  počasi vzpenjala. Ob šestih greva mimo kampa, na

zemljevidu je bil vrisan še eden, na koncu sva ugotovila, da ne obstaja več. Začelo je nama primanjkovati vode, zaradi na novo izgradnje ceste, je nisva mogla,kar tako  nekje doliti, tudi za šotor nisva  videla primernega mesta.

ko se je novogradnja končala sva si še ogledala ogromen slap,ki se spuščal pod cesto. Ura se je bližala triindvajseti, ko sva midva postavila šotor na cesto, ki je vodila v gozd. Takrat nisva vedela, da je to bil zadnji suhi dan na potepanju.

                 29.07.2015   Sreda    od -------- do  Kilpisjärvi   Finska      26  Km.

   

Zjutraj se zmotim, pri pogledu na uro, ko sem izpustil zrak iz blazine, ugotovim, da sem dve uri prehiter. Potem zdržim na taki blazini eno uro. Pospraviva nekaj malega pojeva in greva naprej. tudi danes se cesta še vedno vzpenja, vidiva še zadnje "flike"

snega.Hodiva utrjena in slabe volje, cesta se vleče ob potoku, ki se na več mestih spremeni v jezero. Povzpela sva se na višino 520 metrov.

Večkrat se ustaviva in se spočijeva, seveda se prej namaževa in po pršiva proti komarjem, ki so zelo "nasilni" .Vreme postaja vedno bolj oblačno. Končno sva na Norveški- Finski meji,

malo poslikava, zaradi dežja, ki začne padat se tudi preoblečeva. Potem še imava precej poti pred sabo, cesta se je začela rahlo spuščati. Prestopiva carinsko območje.

Na parkirišču zagledava oglasno desko, radovedno  iščeva kakšen podatek o E-6---Ničesar. Končno

prideva v Kilpišjärvi. Zaradi dežja se odločiva ustavit. V Hostlu poiščeva, sobo in hrano, vse dobiva samo najini bančni  kartici zatajita, zato plačava z gotovino. Ves popoldan dežuje, pa naju to ne moti, midva sva na toplem in na suhem Naslednji dan nama uspe dvignit gotovino z mastno provizijo. 

   Tako sva midva prehodila, v svoji režiji Od Nordkappa do Kilpišjärvija na svojo pest. Že pred leti sva si dejala, da bo prej ko slej E-6 peš pot,   se začela na Nordkappu. No  letos sva zasledila, da se že omenja Nordkapp,  imela sva prav.