TRETJI DEL FINSKE 28.06 - 15.7. 2019 OD PYHÄJÄRVIJA do TURKU
Prvi del, ki je bil najtežji, sva prehodila skupaj z Norveško, ki je bil zaradi dežja in komarjev, pa tudi zaradi Romaninih bolečin v nogah, precej težak.
Drugi del sva imela lepo ,prevroče vreme, ampak veliko volje, brez ožuljkov, veliko lažji.
Letošnji, Zopet ožuljki in veliko slabe volje,( prvi teden ), neprijeten, sicer pa Finska zaradi redke naseljenosti, zelo težka za pešačenje.
PREHOJENIH 560 Km.
Polet Ljubljana- Helsinki-Oulu je hitro minil.
V Oulu sva prišla ob 2h ponoči, s taksijem se odpeljeva na avtobusno postajo. Seveda postaja zaklenjena, pod streho za vetrom si na klop položiva spalko in na spanje. Zaradi hladu spanje ni bilo udobno, potrebno se je bilo topleje obleči. Avtobusnega sporeda nisva zasledila ,zato sva lahko le ugibala na uro prihoda in odhoda avtobusa, za nameček je bila še sobota.
Avtobus je na najino veselje pripeljal že ob 6 h. Za 40 evrov sva se odpeljeva v Pyhäjärvi. Vožnja je trajala 160 Km.
Takoj izbereva od lani poznano restavracijo z hrano, nama je pomembno, da se prvo najema in nakupiva hrano za na daljno pot. Veva da do večera ne bova imela možnosti nakupa
Tukaj je nama poznano od lani.
Izdelujejo zvonove.
Hodiva po cesti E 75, tako nimava problema z iskanjem poti.
Kamor koli se obrneva povsod veliko vode, jezera se skoraj držijo skupaj. Zvečer prideva v Pihtipudas. Hotel ne obstaja več. Nakupiva nekaj zalog in greva naprej. Romano bolijo noge, v kratkem času sva prehodila 45 km. to je za njo preveč dobila je že prvi mali žulj. Greva naprej iskat srečo v kamp. Res ta je lep in polno zaseden zaradi lokalne prireditve. Postaviva lasten šotor, se stuširava in večerjava, v kampu imajo tudi hrano.
Večer je bil z soncem obsijan ,sonce zaide po 22 h.
Tako je izgledalo ,po najini prvi noči.
Nedelja 30.6.2019-----38 Km 200 v.
Ko sva pospravila, sva odšla na zajtrk, ki ga doplačava, do sitega se najeva, tako bo pot lažje premagovati.
Jutra so bila skoraj vedno sončna, popoldan pa vedno oblačno.
Še ena iz kampa.
Romana težko hodi pozna se, da letos nima dolgih pohodov.
Vsako uro počivava, jeva iz najinih zalog.
Jezer veliko okrog naju.
Bogi ptiček ob poti
Zvečer prideva v
Kjer v slabem hotelu kupiva sobo, ki pa je bila čista, hrana, pa toliko, da preživiš.
Ponedeljek 1.7 2019 45 Km-400 V
Na robu mesta napolniva nahrbtnik, ker Romana težko hodi, samo jaz nosim hrano in pijačo.
Vreme se hitro pooblači, tudi rahlo je začelo deževati. Tudi danes hodiva po cesti E-75.Potem zavijeva na cesto 77, ki je manj prometna
Romana hodi slabe volje in zelo počasi, podplati pečejo kot žerjavica.
Hrana in pijača vse je iz najinih nahrbtnika.
Popoldan zavijeva na stransko cesto, ki je občasno makadamska, po njej, Romanine noge še bolj trpijo. Med potjo vidiva tudi dosti gobanov.
Makadamska cesta.
Edina dobra stran je ta, da je brez prometa.
Ves popoldan po makadamu
Mimo velikih jezer.
Po makadamu
Proti večeru prideva v nacionalni park
Kjer postaviva šotor
Šotor ,če je le mogoče vedno postavim pod streho. Tako je zjutraj suh.
Torek 2. 7 2019 36 km 200 v
Ker sva imela premalo vode, nisva pa zaupala črpalki, sta nama Nemca iz avto doma podarila dve plastenki vode.
Zjutraj sledi posprava, nato zajtrk. Komarjev ni veliko, ker se našprejeva. Obvezno zjutraj iz pijeva Red bul. Pri črpalki se umijeva in veselo na pot. Romana rabi nekaj Km , da se privadi na bolečine. S tem reskarju bodo popravljali cesto, saj se na močvirnih tleh nenehno poseda.
Midva novim uram naproti. Težko je takšno napredovanje, ko si odvisen samo od svojih nog.
Tukaj sva prenočevala. Sledi pooblačitev in rahlo deževje.Tako poskrbijo za zimo, kar pa ni problem, saj brezovega gozda ne manjka
Midva pa v tišini nadaljujeva
Nekaj krat rahlo rosi in preneha, ob poti so posamezne kmetije tudi kakšna prazna na pol podrta hiša se najde.
v Saarijararviju se najeva, nakupiva zaloge. Zaradi dežja se odločiva, da greva 2 Km iz poti na kmetijo prenočevat
Za 94 E sva imela toplo posteljo tuš in zajtrk.
Sreda 3. 7 2019 46 Km 220 V
Vsak dan prehodiva nekaj višincev saj cesta se vije gor dol, čeprav ni višjega hriba kot 200 M.
Vrneva se na najino cesto in začneva znova
Ta je delal na kmetiji in znal nemško bolje kot angleško, skoraj pol ure smo klepetali.
Pove nama, da bova kmalu na asfaltu, na križišču, sva pričakovala kavo, pa je ni bilo.
V Multiji zvečer v Kampu kupiva hiško.
Romana odklepa najino nočišče. Hiška je precej velika.
Četrtek 4.7 .2019 43 Km
Zjutraj se podava na pot brez zajtrka. Tudi trgovina je bila še zaprta, tako sva računala na zaloge, ki so še v nahrbtniku. Hodiva po cesti ki narejena skozi gozdove.
Noge in rame bolijo. Popoldne prideva v Keuruu, ni veliko mestu tu se najeva in nakupiva stvari za naprej.
Zvečer prideva v Kolho, kjer bi moral biti Kamp, žal ne obstaja več, v njegovi zapuščini najdeva idealno mesto za postavitev šotora.
Petek 5.7.2019 20 Km
Tukaj sva nočila
V sončnem jutro sva pospravila. Sonce ni sijalo dolgo. Hodila sva v hladnem vremenu.
Malo straha ,ne škoduje.
V Vilppulo sem imel v glavi napačno, izdelan naćrt. Na licu mesta je bilo to lahko popravit. Poiskala sva edino stavbo s hrano. dobro se najeva, zaradi dežja in že dosti prehojene poti. Tudi za radi Romaninih ožuljkov skleneva, končati hojo za ta dan.
Zato odideva ven z najine osi, prenočevat.
Najina soba za 120 E je nudila savno in zajtrk. Hiša- kmetija je stara 200 let.
Bilo je prijetno lenarit, zunaj, je rahlo deževalo.
Sobota 6.7 2019 44 Km
Ob 7 h sva že na cesti
Seveda morava prehodit najprej 2 km, da prideva na glavno najino cesto.
Potem pa celi dan po enolični pokrajini, z rahlimi vzponi in spusti.
Jezer je vsak dan dovolj. Mimo spomenika prvi svetovni vojni.
to je precej iz najine poti.
Vsako uro počijeva kaj malega prigrizneva.
Popoldne prideva na becinsko vzameva si uro časa, da se najeva osveživa s kavo napolniva zaloge, malo počakava, da gre nevihta mimo potem pa na pot. Potrebno je že mislit, na današnjo nočitev.
To noč sva postavila šotor pri plesni dvorani, ko sva zlezla v šotor prične deževati.
Tako sva postavila šotor pod streho, dvignila sva tudi poden.
Nedelja 7.7.2019 34 km.
Ponoči sva bila vesela, najine lokacije, saj bova zjutraj imela vse suho.
Pospraviva v prvotno stanje se najeva in na pot. Hodiva brez volje počasi. Romana tarna na bolečine. Tudi oblačno vreme ni v vspobudo.
Ta ni od Milke.
Vsak čas bo poldne midva hodiva v strahu pred dežju.
Romana težko hodi edino, tale goban, jo je spravil v veselje.
Potem pa prideva v malo naselje in glej čudes. Imajo market. Dobro se najeva. Standarno jaz imam težji nahrbtnik. Popijeva po dve kavi, pecivo.
Proti večeru prideva v Kämmennimi. Tudi tu imava na razpolago market ,samo ne rabiva kaj, Rabila bi prenočišče.
Hodiva še naprej
Ponudi se lepa priložnost za postavitev šotora.
Ponedeljek 8.7. 2019 33 km.
Prespala sva deževno noč, zjutraj lepo počasi na suhem pospraviva, se najeva. Rahlo dežuje. Oblečena v palerine počasi začneva s hojo. To jutro sva imela preveč vsega na razpolago pozna se da sva v bližini Tamper, Nekaj krat se izogneva nalivu, povedriva v avtobusnih postajah.
V času naliva si tudi privoščiva kosilo.
Tukaj je izvor Romaninih bolečin.
Tale se ni hotel posušit. Tudi Tampere se niso hotele prikazat, zvečer kupiva v bolniškem hotelu sobo in tudi opereva umazano perilo v pralnem stroju.
Soba v hotelu.
Torek 9.7. 2019 28 Km
Ožuljki še bolijo, vreme oblačno .Tokrat se z taksijem se odpeljeva na ishodišče.
Poiščeva pravo smer in po kolesarski, hodiva skozi naseljena območja, vreme oblačno.
Narejeno iz odpadnih gum.
Lepa stara zgradba.
Zaradi goste naseljenosti imava oskrbo na vsakem Km.
Proti poldnevu prideva
Ki pa je za naju, preveč udaljeno.
Otočki.
Zvečer prideva v bližino Vesilahtija in za Marketu postaviva šotor.
Tudi zaščito proti dežju sem postavil. Ni pa bila mirna noč.
Sreda 10.7. 2019 43 Km.
Ponoči je bilo nekaj dežja. Prebudiva se v sončnem jutro. Romana je slabo spala, tudi zaradi boleč
Tako sva zjutraj pospravila za sabo.
Oblačna pokrajina.
Še en spomenik žrtvam prve svetovne vojne.
Punkalaidun je najin cilj.
Lepa hiša izgleda ,da ima tudi jezero za sebe.
Vztrajni hoji se tudi Km manjšajo, Romano pečejo podplati, tako, da težko hodi.
Pogosto vidiva tudi jelenjad.
Danes imava sončen dan, skoraj pretopel za hojo.
Okolica se počasi spreminja, ni tako pogostih vzpetin, vedno več je kmetijskih površin.
Zelo veliko pričakujeva od tega kraja, saj bi naj bil obstoječi hotel.
In končno sva V Punkalaidunu, tukaj vprašava tekačico po nočitvah. Reši nama to težavo. Pokliče moškega, ki se je hitro pripeljal.
Moški je bil za akcijo ,takoj pove ceno za hišo.. Zanima ga kako se bova prehranjevala. Nato naju odpelje do marketa, da nakupiva nekaj stvari. Nato odpelje kakšne 3 Km. daleč do hiš.
To hišo sva kupila za eno noč, vsebuje vse kar sva rabila. Ker sva imela nekaj časa sva se posvetila ožuljkom.
Tako sva rešila problem, da palca nista preveč bolela.
četrtek 11.7.2019 46 Km.
Lep dan in še lepšo noč je skazilo samo oblačno jutro. V strahu sva pričakovala, dež. Moški je prišel ob dogovorjeni uri, po naju. In tudi tedaj ni mogel, brez tega, da naju zapelje malo naokrog in nama pove znamenitosti kraja. Potem naju pusti, na kraju kjer smo se sinoči srečali. Poslovimo se in
začneva s hojo.
Oblačno nebo.
Danes je hoja hitro potekala, Roman ni dosti tarnala nad podplatih, tudi počivala nisva veliko.
V Alastaro sva se najedla. Tudi tu je spomin na 1 -vo vojno.
Ta popoldan sva hotela priti do Oripaa.
Do Kampa.
To je nama tudi uspelo. Bil je samo avto kamp, zato sva prespala v svojem šotoru.
Petek 12.7 2019 25 Km.
Zjutraj pospraviva v zgradbi se najeva in ko je kamp še spal, odrineva, dokaj spočita.
Sedaj sva s časom v prednosti in bova zato delala krajše etape z daljšimi postanki. Romana je klepetava in dobre volje. Jutranja paša.
Tale potok se bo večal v reko in bo naju spremljal dva dni.
Romano moram večkrat opozorit, da naj malo upočasni.
Red bul sva izpila zjutraj, nisva pa še dobila kave, zato čakava na prvo možnost.
Sedaj je okrog naju že nekaj dni poseljena in obdelana pokrajina, največ polj je posijano z žiti. Oves. Ječmen in Rž.
Danes imava cilj priti v Auro in tam dobiti prenočišče.
Hodiva po cest 222, ki je skoraj brez prometa.
Danes na soncu vroč dan, midva pa že lahko "lenarima"
Kupiva sobo, Zraven imajo tudi hrano, za nameček še obiščeva market, vsega imava preveč.
Sobota 13.7. 2019 prehodiva 30 Km.
Zajtrk sva dvignila že sinoči, ker odpro šele ob 9 h. Zjutraj še ponovno tuširanje, v miru za mizo pojeva, kave v izobilju.
Sonce še sije v sobo
Tukaj sva prenočila.
V smeri proti jugo se usmeriva, danes hodiva zadnji dan.
Tudi prva letala opaziva pri vzletu in pristanku, v ponedeljek, pa imava midva polet.
Priti morava v predmestje Turka in čim bližje letališča najti hotel
Met potjo se pogosto ustavljava, kaj pojeva, potem tudi jaz lažje nosim.
Polja in polja.
Ta bo naju vrnil domov.
Tudi to sva dočakala z svojo vstrajnostjo, Romana tudi z bolečinami.
Soba, v kateri sva prebila dve noči. Težko se je privadit hoji brez nahrbtnika, Zvečer, noge še pečejo kakšni 2 h potem se umiriju in lahko zaspiš.Imela sva čas za ogled mesta, tudi na letališče sva se zapeljala s kolesom. Najina TEŽKA odiseja se je končala. PREHOJENO NORD KAP---BJELOVAR.
Drugi dan kupiva kolesi in se za nameček voziva.
Tudi letališče sva se peljala pogledat.
