POSAVSKI KROG K 24

POSAVSKI KROG  K 24

         Že nekaj let je od tega, ko sem na forumu prebral, o Posavskem krogu. Seveda sem začutil,da je to nekaj podobnega K-24 in ,da bi bilo to  zame.Prebral sem, da pot ni označena in sem jo zato, tudi kmalu pozabil.

Na podelitvi priznanj K-24 srečava z Romano Stanislava Kranjca, domačina Posavskega kroga, vnetega pohodnika,tudi tekača, ki je tisto leto prehodil tudi K-24. Nama ponudi svojo pomoč pri podvigu. Takrat si nisem niti prestavljal, kako resen je glede tega Stanislav, s svojo družino. 

Lansko leto ,ko sva Z Urošem hodila po Karavankah sva prišla s pogovorom tudi na Posavski krog. Obema je bil izziv, Urošu v tekaški izvedbi,meni pohodniški. Uroš je letos zgodaj začel z ogledovanjem poti. Oba  sva imela svoja " aduta v v rokavih" . 

Poklical sem Stanislava in se dogovoril za ogledne ture.S celo družino mi je bil v velikansko pomoč v vseh pogledih.Imela sva prijetno bivanje , dobro družbo in dobrote Slavičine kuhinje.Izvrstna gostitelja!

 Čeprav je imel v načrtu tudi sam ultra zadevo, mi je obljubil udeležbo vsaj v nočnih urah .  Takšnega spremstva nisem želel izpustit iz rok pa čeprav sem točno tisti dan dopolnil  60 let, čeprav je bilo napovedano nekaj dežja, čeprav.......

        Tako sva se z Romano že tretji vikend, peljala v Sevnico, k Stanislavu. Dogovorjeni smo bili, da v petek zvečer začnemo s hojo. 

 Ob 21 h sva z Stanetom bila na Krožišču v Krškem,

tu sva začela 110 Km, in 5000 M višincev, po Posavskem krogu.

Na Grmado je šlo vse po maslu

tudi spust v Brestanico je nama lepo uspel. V Senovo jo mahneva po cesti, padat začnejo prve dežne kaplje,

čisto počasi,kot da naju lepo navadi na mokro noč. Čez pol ure začne močneje, tako, da oblečeva palerini.

Ko hodiva mimo druge točke ,Ravni log sva že premočena do kože.

Po Bohorju se še privleče megla, tu mi veliko pomeni Stanetova prisotnost, saj je orientacija otežena. Zaradi dežja je tudi na debelo blata na poti. Na veliki Javornik prispeva ravno ob 1. in 5. minut, ob tem času sem pa  ravno , napolnil 60 let.

Na vzponu na Lisco pa sem to omenil tudi Stanetu. Na Bukovju sva imela prvo dogovorjeno pomoč, z strani Slavice in  Romane, najedla sva se enolončnice , jaz sem se  v celoti preoblekel, ker je dež pred kratkim ponehal, zamenjal sem tudi obutev.

Spustila sva se v dolino, po na novo razriti vlaki, dobro, da je bila tema, da nisva videla količino blata. Pri vzponu na Lisco ponovno začne deževati

 in dež naju spremlja preko Lovrenca, Velikega kozja,

tukaj se tudi zdani, tako, da je spust k Gašperjevi koči lažji.,

na železniškem prehodu naju zadržuje vlak.

V zidanem mostu pri Savi naju čakata Slavica in Romana. Zopet se preoblečem v suho, dežuje še samo zelo rahlo , podobno je bolj rosenju. Tukaj se Stane poslovi njegovo mesto zasede Romana.

Pogumno zastaviva korak proti Kumu. Dež poneha počasi se pokaže sonce, midva, pa po prej prehojeni poti prispeva na Kum

.Pojeva jabolčni zavitek in popijeva čaj. Za dokaz doseženega cilja, se  slikam na vrhu, potem se spustiva v dolino, pa zopet dvigujeva.Pot do Brunka ,

ki je obvezna točka se kar vleče.  Tukaj še naju zadnjič počaka Slavica in sin z dobrotami, jaz se seveda preoblečem in preobujem.

Nadaljujeva na Boštanj in ob Savi nadaljujeva do Staneta, ki naju čaka, da gremo skupaj na Veliki trn.

Tu Romana veselo in odločno nastavi korak, saj ji tetiva ne nagaja premočno.

Pred nami je še spust v krožišče v Krškem in avantura se zaključi uspešno. Krog po sebi ni  tako naporen, lahko pa postane težak, če hočeš preko svojih zmogljivosti, ali prepogosto pogledovanje na uro.

    Za dosežen cilj gre velika zahvala Stanetu in njegovi družini, prav tako tudi Romani za podporo na oglednih turah in prehojeni polovici poti. Poskusila se bo tudi sama na  celotnem krogu.

 Lp. Janez sledijo tudi slike, kot dokazno gradivo.