PEŠPOT E6 ŠVEDSKA PRVI DEL OD 23.06. DO 14.07.2012 OD NORRTÄLJE DO SMÄLANDSSTENARJA ca. 520 km

PEŠPOT E6 ŠVEDSKA PRVI DEL OD 23.06. DO 14.07.2012 OD NORRTÄLJE DO SMÄLANDSSTENARJA ca. 520 km

 Potovanje tja  : Celovec--- Dunaj - osebni prevoz ,

                         Dunaj --Talin--- Štokholm- Arlanda - z letalom

                         Z letališča Arlanda do Norrtälje z avtobusom.

 Nazaj domov :  Smalandsstenar--Halmstad---Kopenhagen - z vlakom

                         Kopenhagen--- Dunaj - z letalom

                         Dunaj---Celovec- z vlakom .

       O Švedski si lahko vse preberemo z interneta.Ima 51%gozdov,  9% rek in jezer. Veliko zemljišč na južnem delu je močvirnih. To sva midva na svoji koži izkusila, saj letos v presledkih dežuje vsak dan. Prav po takem terenu je trasirana E 6 pešpot. Pravzaprav so njihove vse pohodniške poti,

trasirane  samo po gozdnih stezah in travnikih. Verjetno si mislite da je  prav in , da s tem ni nič narobe. Da takoj preidem k bistvu, hudo narobe je , če hodiš po takem močvirju, v deževnih dneh ali v jutranji rosi ,trava pa ti sega tudi do ramen, če,dodam, da na teh poteh leži podrto drevje ispret  nekaj let. Letos je svojo dodalo se to obilno deževje, ki mu se ni videti konca. Švedsko evropsko

pešpot E-6 sva nestrpno pričakovala, nekako sva si predstavlja, ob taki Švedski propagandi, da se ne morejo ponoviti lanski slabi deli poti  po Nemčiji. Zgodilo se je ravno to, vsaj za prehojen del lahko z gotovostjo trdiva. Veliko sem  tuhtal, na koncu sem prišel do zaključka, da po taksnih poteh lahko,  hodiš le z organiziranim spremstvom. Nastanitev imaš nekje v hotelu, kjer nudijo  prehrano in prevoz na izhodiščne točke.Težji nahrbtnik ti vozijo, sam hodiš z malo opreme. To sva lani spoznala v bližini Eslarja v Nemčiji.

    Trasa je dobro markirana. Naletela sva tudi na  križišče,kjer  sva iskala. Po mestu in gozdu pa ima vsaka luč in drevo v smeri trase oranžen premaz. Za sigurno hojo bi rabil gumijaste škornje do kolen in dežne hlače. Na nekaterih mestih bi bil najboljši nepromočljiv kombinezon. Po stezi pa bi bilo potrebno odstraniti podrto drevje in postaviti kakšen mostiček. Naj bo dovolj o preprekah, ki za nekoga morda niso, midva pač rajši hodiva po stezah , da nisi do meč v blatu in da se ne plaziva čez ali pod ležečem drevju.

                Pešpot E 6 po Švetski  je oznacena po teh Švetskih poteh.

         Norrtälje-Štokholm-Danderyd, vodi po ----                            Roslagsleden

         Štokholm/ Nackareservatet-Kvarsebo(-Norrköping)  vodi po Sörmlandsleden

         (Norrköping-)Söderköping-Eksjö.    ----                                Östgötaleden

         Eksjö-Isaberg bei Hestra.--------                                            Höglandsleden

         Isaberg-Kinnared.--                                                                Gislavedsleden

         Kinnared-Växtorp.---                                                             Hallandsleden

         Växtorp-Malmö.  ---                                                              Skäneleden

    

                        SOBOTA 23.06.2012  Prvi dan od Norrtälje do Bedala                              18km

        

             .Okrog 17h prispeva z avtobusom v Norrtälje. Na avtobusni postaji se malo razgledava, izbereva smer in prvi koraki po Švedski so za nama. Za sigurnost se se prepričava pri mimoidočem. Na lučeh hitro najdeva oznake, kmalu za tem pa naletiva na malo prej vprašanega gospoda. Sedaj se ponudi in naju pospremi kos poti po gradbišču ceste v gozd. Pod je bila blatna.Pred tablo Roslagsleden, se zaustavi in nama zaželi srečno pot. Po tej njihovi lokalni poti se začne na Švedskem E 6 (kasneje se ta konca in se E 6 nadaljuje po drugi lokalni poti). Midva nadaljujeva v gozd po speljani stezi. Tukaj je bila precej shojena, vodila je preko skalnih hribčkov. Kmalu se prvič izogneva luži in blatu , po slabe pol ure hoje se pot razcepi. Odcep pelje na obalo najinega prvega jezera Kyrksjön. Zanimalo je naju tudi možnost nočitve. Vrneva se nazaj na stezo. Kasneje prideva na makadamsko cesto, ki je speljana mimo hiš in nekaj kmetij. V eni uri prideva do gradnje plinovoda, tukaj izginejo  oranžni premazi, malo se nadaljujeva po cesti, ker nič ne najdeva se vrneva. Pri hiši vprašava, napotijo naju po trasi plinovoda. Ko sva zopet na makadamski cesti so z nama tudi oznake. Ob cesti so posamezne kmetije, tu in tam stoji hiša. Pri eni vprašava, če lahko postaviva šotor. Z dovolenjem ga postaviva pod košatim javorjem in se pripraviva, da prespiva prvo noč na Švedskem.

                      NEDELJA  24.06.2012  Drugi dan  od  Bedala do Dranggsjöna   37km.

         Vstaneva ob 5.30h in začneva pospravljati opremo. Paziva, da ne prebudiva domačinov. Nato po cesti nadaljujeva. Kasneje začne deževati.

Preoblečeva se , pri odcepu, peš pot skrene v gozd za kratek čas, midva ostaneva na cesti. Tako lahko v trgovini kupiva potrebne stvari, v piceriji pa se najeva. Ob 11 h zopet začne deževati. Zopet se odločiva da bova ostala na cesti, saj je to obenem celo bližnica. Po kolesarski poti napredujeva, ko močneje dežuje, izkoristiva tudi avtobusno postajališče za vedritev.

Tudi počitka sva bila potrebna. Popoldne zopet srečava prehrano ob cesti, posluživa se, tokrat ne s pico , Coca Cola in  kava nama vedno paše.Potem se vrneva na markirano pot, s tem si narediva sitnosti. Na najinem zemljevidu in v naravi se ni ujemalo. Izgleda, da so sedaj nekaj cest razširili in dogradili. Spraševala sva se kaj narediti , ker je bila že pozna ura, midva naveličana tega dneva . Poprosiva domačina ,kjer gospa tekoče govori nemško če lahko taboriva na njihovem

zemljišču. Postaviva šotor pod streho, ki  je služila za sušenje drv. To se je pokazalo za dober ukrep, se preden se je stemnilo,sva slišala prve dežne kaplje.

                    PONEDELJEK  25.06.2012  Tretji dan od Dranggsjöna do Täbya              25km.

     Dvojna streha se izkaže za zelo koristno , vso noč je deževalo, tudi sedaj ne kaže, da bo prenehalo.

Na suhem zloživa opremo. Ker sinoči nisva s pomočjo domačinov rešila problema s potjo, se odločiva, da se vrneva na glavno cesto in po njej brez problemov prideva v naslednje mesto Akersberga. Ob 10 h sva v mestu. Pri izhodišču iz mesta se zaustaviva pri hitri hrani, slečeva mokra oblačila, Romana naroči hrano, pijačo in kavo, med pa tem preneha deževati. Zapustiva lokal, po kolesarski poti hodiva ob golf igrišču, žal greva predaleč, vrneva se del poti, prečkava cesto in se v vasi Stava vrneva na peš pot. Takoj sva na blatni poti, poraščeni z visoko travo. Sedaj greva pod cesto št.276 na drugi strani v gozd. Povsod se pozna obilno deževje. Po gozdu so na gosto oznake. Steza naju pripelje na novo utrjeno gozdno cesto. Tudi na zemljevidu je tako, če se površno pogleda kot sva midva. Zato sva šla kakšen km. v napačno smer, ker ni bilo oznak tudi na koncu ceste sva se vrnila do prve vidne oznake. Sedaj pozorno gledava, Romana otkrije 100 metrov s poti na jasi,ki je nastala ob vetrolomu, slabo vidno markacijo, na polovici odžaganega debla. Sedaj pozorno gledava kje se steza odcepi od ceste. Tudi to najdeva v porasli travi. Kako pa sva prečkala to jaso, ki je bila porasla z visoko travo in namočena s preveliko količino vode. Nosila sva debla, delala mostove,imela atletsko disciplino skok v daljavo

 ,skok se kljub prestopu, konča v vodi. Romana mi zopet začne ponavljat, da je s ceste naj ne spravim več. Po premaganih težavah hodiva ob potoku skozi gozd, prideva na cesto, ki sva jo na zemljevidu zamenjala prej. Tukaj naju zemljevid vodi levo. Meni pa ne da miru krajša diagonala na zemljevidu. Na desni strani imava hišo v katero greva povprašat o tej bližnici. Domačinka si obuje škornje in gre do križišča z nama in nama pokaže smer.

Začuda hodila sva  po makadamski cesti.Cesta je vodila pod podhodom ceste E 4. Nato pa k velikem jezeru Ullnasjön. Tu morava zapustit makadam, se preko visoke trave približat obali jezera, nato dober km ob obali jezera. Kakšna je to bila pot? Z eno besedo pragozd.

Ko sva to preživela je naju zopet namakal dež , slabe , mokre poti se ni bilo konec, čakala je naju se steza pod daljnovodom. Tudi to sva premagala, mokra in blatna sva prišla na asfaltno cesto.Tukaj je manjkala oznaka, ki je v gozdu na vsakem drevesu. Dobro sva prehodila okolico rešitev sva poiskala pri hišah. Tu naprej jo v Täby mahneva po svoje.

Po makadamski cesti do jezera, ki meri v dolžino 3 km , v širino niti enega.Zatem lepo ob železnici do mesta, kjer najameva v hotelu  sobo. Danes sva prehodila zelo slabo pot. Odslej bova hodila po utrjenih poteh, ki bodo čim bližje pešpoti.

 

                         TOREK 26.06.2012  četrti dan  od Täbya do Hägerstena

         22 km.

      Večkrat, ko se ponoči zbudim slišim, da močno dežuje. Dežuje tudi zjutraj. Pospraviva stvari v nahrbtnik in se odpraviva na zajtrk.

Pred hotelom naju v smeh spravi divji zajec, ki s tekom sem in tja ne najde varnega zatočišča. Hodiva  vzporedno z železnico,ki pelje v najino smer. Tokrat sva se odločila, da se drživa samo še trdih poti. Največ po poteh, ki so namenjene pešcem in kolesarjem.

Nekajkrat prečkava  pot, E 6. Vedno me mika, da jo malo pogledam,  v kakšnem stanju se nahaja steza. Včasih tudi poslikam, dejansko stanje. Oznake so tudi tukaj  skoraj na vsakem drevesu. Malo globje je nekdo nasul velike kupe zemlje na pot. Ko se vrnem Romani, mi tudi ona pokaže oznake na elektrovodo, ki vodijo po visoki travi v gozd.

Vreme je že celo jutro aprilsko, menjavata se sonce in dež. Veliko sprašujeva za pravo smer. Najini zemljevidi so 1:100 000 In je znjih težko prebrati podrobnosti. Popoldne prispeva do predmestja Štokholma. Veliko se gradi na cestiščih, da bo večja pretočnost prometa.  Midva po kolesarskih stezah hitro napredujeva. Čez kanal greva preko mostu.

Mimo grede, Štokholm ima 52 mostov. Najdaljši na najini poti meri v dolžino slab km. Pripelje naju na Sodermalm. Štokholm lezi na 14 tih otokih, zato mu pravijo tudi plavajoče mesto. Med hojo naju zmoti dež, malo povedriva, nato čez novi most, ta cesta naju pripelje v mestni predel Aspudden.

Pozno popoldan hodiva ob avtocesti E-4 in E-20. Steza je rezervirana za pešce in kolesarje. Med hojo se nama iznenada ponudi hotel. Pogledava in se odločiva, da tam tudi prenočiva.

Cena ni pretirano visoka, proti sinočni nočitvi. Današnji dan je minil v znamenju dežja in midva nisva hodila po gozdnih ali travničnih stezah. Na poti sva bila od 7.30h do 18h z vmesnimi počitki.

                             SREDA  27.06.2012   peti dan od Hägerstena do Eldtomta                 27km.

       Zjutraj se zbudiva v sončnem jutru. Svitat  prične okrog 1h ponoči. Ob pol sedmih sva pri zajtrku. V tem hotelu nočuje veliko delavcev , tako, da je bila zajtrkovalnica precej polna. Po obilnem zajtrku se  vrneva , na stezo za pešce in nadaljujeva po poti, ki sva jo imela namen že včeraj prehoditi, pa je nisva zaradi hotela.

V kraju Skärholmen se konča steza za pešce. Opazila nisva kakšnih smernih tabelj, kot so bile do sedaj. Sprašujeva in naletiva na gospo, ki gre v službo. Nikamor se ji ne mudi, povabi naju v svojo pisarno na kavo, obenem pa poišče lokalni zemljevid.

Priporoča nama, da greva do obale, nato pa ob obali , češ, da je lepa pot. Meni se to ne zdi dobro, saj je predolga. Zato še na ulici vprašava mimo idočega. Ta nama napiše  vse kraje skozi katere bova hodila. Lepo se drživa njegovih navodil in zemljevida. Hodila sva skozi velik park, s pomočjo mostu prečkava kanal Alby. Potem ob cesti št. 258.sva prišla v kraj Tamba.

Nadaljujeva ob cesti št . 226. Dobra dva km. cesta je zgrajena na sami obali jezera Malmsjön. Zatem še po cesti št.225. Nato v kraj mimo jezera Valmsjön. Pred krajem Varsta, nama prečka cesto pešpot E6 Sörmlandsleden, na drugi strani ceste se vzpne v strmino. Do sedaj sva imela sončen dan. Sedaj se je začelo oblačit. Hoditi imava namen do 20h.

Na primernem kraju postavit šotor in zaključit današnji dan. Pred nama se prikaže trgovina , malo stran se tabla z napisom sobe. Greva v to smer in najameva apartma. Lastnik pove ceno 350 ŠEK. strinjava se, Romana mi šepne, da to verjetno na osebo. Ko plačujem nalašč naštejem 350 ŠEK. Lastnik seveda pokaže, da ni dovolj. Tudi jaz nejevolno zagodrnjam, kaj je mislil, da bo samo eden spal drugi pa ne. Tako je bilo dovolj 600 ŠEK za oba. Primaknil je se kavo za zajtrk. Apartma je imel sedem postelj in vse kar sva potrebovala.

                          ČETRTEK  28.06.2012  šesti dan od  Eldtomta do Silekroga                 26 km.

    Zjutraj zgodaj vstaneva, to jutro nisva bila odvisna od serviranega zajtrka. Romana skuha kavo , iz nahrbtnika vzameva žemlje in sir in pršut. Za povrhu se keksi. Dobro se najeva, pospraviva za sabo, ključ , kot smo se dogovorili vrževa v nabiralnik.Lastnika verjetno nista slišala najinega odhoda.

Vrneva se na cesto in se obrneva v smeri  Trajekta. Sedaj trdno odločena, da se na pešpot ne vrneva več. Hodila pa bova, čim bližje le te. Ko prehodiva veliko gozdno površino, prideva v Sandviken. Tu pa vozi trajekt , čez ozko ožino. Brezplačna vožnja ni daljša od tristo metrov.

Na drugi strani stoji še zaprta picerija. Midva se ne ustavljava razen na mestu, kjer je označena pešpot in zapusti cesto. To je na travniku, preko pašne ograje.

Zaradi slabega vremena redko kje vidiva pokošen travnik.Nadaljujeva po trdi podlagi. Peš pot se večkrat približa cesti . Saj na tem podolgovatem otoku tako ni veliko prostora. Še enkrat prehodiva ozko ožino, tu je umetni nasip iz vsake strani, na sredini pa 50 metrski most. Tukaj so se začele njive posejane z žitom. Bila sva že utrujena zato izkoristiva dva stola v bližini nenaseljene hiše.

Po počitku nadaljujeva po cesti, poslikam njivo in travnik, ki sta dobila za nekaj časa mlako za družbo. Večjih krajev na poti ni bilo, razen pozno popoldne Vagnharad. Tu si privoščiva obilen obrok in tudi nekaj stvari za v nahrbtnik. Romano že pestijo ožuljki. Pri meni trpi levi mezinec. Iz mesta zopet naletiva na Sörmlandsleden,

ki ni na poti E6. Vseeno se spustim malo po poti, da vidim v kakšnem stanju je. No ta je bila za spremembo precej bolj uhojena, videl sem pa nekaj podrtega drevja čez stezo. Vrnil sem se na cesto, dohitel Romano in ji povedal opaženo. Ona mi odvrne, da je nihče več ne spravi s ceste. Prečkala sva še enkrat avtocesto E4, prišla do kraja Silekrog, tu sva ob cesti, videla napis sobe. Pogledava sva si stvar, od bliže in najameva malo brunarico.

V njej je bilo vse kar sva potrebovala. Sonce je bilo še visoko zato sva malo posedela pred hiško. Prespala sva mirno, suho noč.

                             PETEK  29.06.2012  sedmi dan od  Silekroga  do  Svalsta                     45km.

        Zopet naju prebudi sončno jutro. Ob 6h sva že na cesti, ki vodi večinoma po travnikih, na varni razdalji od kmetij. Prevec ne hitiva. Večkrat tudi danes prečka cesto Švedska pohodna pot

Sörmlandsleden. Tudi tokrat pogledam malo po poti, kako je urejena in koliko shojena. Najin cilj je danes Nyköping, do tja pa je še precej daleč. Nekaj časa sva na kolesarski stezi v bližini avtoceste E4. Najino prvo jezero danes je Svärvaren. Pri kraju Sättrsta, se od avto ceste precej odmakneva severneje, tako, da prideva do velikega jezera Ludgosjön, Runnviken.

Tu naju obdaja rodovitno polje, kasneje  je še samo hribovit gozdni svet.. Zemlja je povsod zelo prepojena z vodo. Mlake stojijo po gozdovih in travnikih. Midva se sedaj drživa ceste št.223, ki naju ob treh popoldan pripelje v Nyköping. Na cesti ni bilo avtobusnih postajališč urejenih s klopmi, tako, da sva morala iskati druga počivališča. V mestu se najeva, dokupiva stvari, ki jih bova potrebovala za na prej. Prehodiva še 10 km. Začnejo se zbirati črni oblaki. Tabla ob cesti naju razveseli, saj kaže , da bova spala v sobi. Žal ta hotel že nekaj let ne obstaja več. Domačinka nama razloži, zgodbo o zaprtem hotelu. Zapelje naju v gozd kjer imajo prostor za zabavo in piknike. Tu si pod streho postaviva šotor.

Ponoči slišiva, da dežuje, kar naju ne skrbi. Skrbi naju jutršnji dan.

                             SOBOTA 30.06.2012    osmi dan  od  Svalsta do O.Husbya                  30 km.

      Zjutraj, ko po navadi vstajava še močno dežuje , zato še ostaneva na suhem v šotoru. Šotor je bil postavljen pod streho in v zavetrju, tako, da nisva imela tesno zaprtega in je ostal suh od znotraj in od zunaj. Nekaj krat pred tem, sva imela zjutraj vlažne stvari. Počasi le preneha deževati pospraviva stvari in se odpraviva dalje.Pred tem se pozajtrkujeva, tako je bil tudi nahrbtnik lažji. Pri prvi hiši poskrbiva, za svežo vodo.

Nato se vrneva na cesto in jo veselo mahneva naprej. Pri kraju Tuna, zavijeva levo, prehodiva nekaj polj, seveda tudi gozdne površine ne manjka. Prečkava potok KIlän. Zopet prideva do večjega križišča,tokrat zavijeva desno,v smeri Sättertorpa. V dolžini sedmih km naju v večini obdajajo kmetijske površine. Zopet sva na razcepu poti, tokrat greva ravno. Od tu naprej se začne makadamska cesta. Nekje po petih km. zaslediva, tablo z napisom " kava". To naju spravi, v hitrejše gibanje, skozi menjavajočo se pokrajino, med gozdovi, polji in travniki. Že malo nestrpna prideva do samotne kmetije, ki pa žal že propada. nima več konjev in jahanja kot je bilo razbrati s plakata temveč le se manjše živali. Tudi s kuhanjem kave se ne ukvarjajo več, za naju je mlada gospodinja naredila izjemo in dodala se kos peciva za vsakega. Midva sva bila, že tudi potrebna počitka. Sezuta brez nahrbtnika sva malo posedela, naredila servis okrog stopal.

Gospodinja nama se razkaže, zajčke, pujske in druge živali. Z novimi močmi se odpraviva dalje po cesti, ki bo se nekaj časa vodila po gozdu. Nato pa prideva zopet na asfaltno podlago. Na križišču levo, na desni imava manjšo jezero. Tudi teh deset km. asfaltne ceste prehodiva v gozdu, tu in tam je tudi kakšna hiša, ki ni naseljena. Redko naletiva, tudi na kakšen pozabljen travnik. Že nestrpna prideva na obalo, ravno ko so zaceli zapirat picerijo.

Naročiva, lastnika nama z dobro voljo , dodata se banane in čokolado za popotnico. Nahrbtnik je zopet postal težji, ko hodiva nekaj km. ob obali, najin cilj pa je trajekt. Trajekt vozi čez  ožino, v kraju Kvarsebo. Nabralo se je nas, kar za poln trajekt.

Ogledam si peš pot , ki pripelje do trajekta, kasneje, tudi na drugi strani, kako hitro zapusti cesto in čez travnik pozneje v gozd. Midva se še naprej drživa ceste, ta bo naju pripeljala v  O Husby. To je malo mesto, ki ima gotovo tudi prenočišča. Cesta je zgrajena po kmetijskih zemljiščih .Midva pa sva pogrešala klopce. Pozno popoldne prideva v mesto, najdeva gostinski lokal , a žal brez  prenočišč.

 Ob prihodu v mesto sva se že malo razgledala in izbrala nogometno igrišče za prenočišče. Tudi nebo ni grozilo s kakšnimi oblaki, sicer je pa danes, bil vroč sončen dan.HURA

                               NEDELJA  01.07.2012 deveti dan  od  O.Husbya  do Söderköpinga      22 km.

        Ponoči sva se pogosto prebujala in obračala, a vzroka za to početje, pa nisva našla. V šotoru se je čez noč nabralo veliko vlage, tudi zgornjo ponjavo šotora sva zložila mokro. Po pospravljanju sva odšla na cesto in po njej  v smeri Söderköping. Hodila sva v zmernem tempu. Od kmetije do kmetije, ki so bile precej oddaljene od ceste. Polja so bila posejana z žitom.

Njive niso imela kakšne pravilne oblike pravokotnika ali kvadrata, temveč obliko, kakšno je pač dopuščala narava, marsikje pa je sredi njive bil otoček gozda ali skal ali pa tudi vode. Tudi konji so bili na paši. Na podeželju se vidijo navade skromnega življenja. Romana celo opazi. da skoraj ne vidi ljudi na kmetijah, pogosto se sprašuje kje so in kaj delajo.

V Söderköpingu si že ob treh najameva sobo, danes je ravno nedelja in to naj bo v opravičilo.

                         PONEDELJEK   02.07.2012   deseti dan   Od Söderköpinga   do Atvideberga  40 km.

     Tokrat je zajtrk bil že ob 7 h. Tako, da sva 7.30h že na cesti, ki se vzpenja in zavije okrog hriba.

Cesta ima na zemljevidu vrisano kolesarsko stezo, ki pa ni zgrajena posebej ob cesti. Naju to ne moti, ker je zelo redek promet. Lahko hodiva eden poleg drugega in v pogovoru, čas hitreje mineva. Po treh km, na križišču zavijeva levo. Tu se za nekaj časa oddaljiva od pešpoti. Po nekaj prehojenih km, se prične gozd. V gozdu ob cesti je veliko borovničevja, ampak brez sadeža. Pri močvirnem predelu, zavijeva po desni cesti, ki vodi dobrih pet km. skozi gozd. Gozd je: borov, smreka, breza in topoli. Kakšnih naselij nisva videla le posamezne hiše. Po treh urah hoje, oprezava pri redkih hišah, če so kje postavljene klopi, saj dobro sedet,  pripomore k boljšemu počitku. Pri eni izmed hiš opaziva mizo s stolmi, bi ,ali ne bi, naposled se le usedeva, sezujeva , saj drugače tako nič ne koristi. Ko sediva nekaj minut, pride starejša gospa pogledat na verando, svoje rože. Pozdraviva jo, ona sprva začudena ugutavlja od kje sliši glas, ko naju opazi se nama predruži.

Ne pustiva ji do besede, preden ji ne razloživa najine zgodbe. Osupla gospa, vstopi v hišo po osvežitev in prigrizek. Po vrnitvi navdušena sprašuje, saj jo zanima veliko stvari.Celo slika naju, da bo lahko pokazala svojim prijateljicam. Tudi jaz jo slikam . Pri odhodu, ko se obrneva, nama še vedno maha v slovo. Ta vesela gospa, se nama  pogosto vrne v misli. Posebnosti današnjega dneva so se bile : hoja skozi osem križišč, mimo štirinajstih jezer, hodila sva trinajst ur, prehodila 40 km.

Vse to pa v sončnem, vročem dnevu. Oba so že močno boleli in pekli najini ožuljeni potplati. Želela sva si že Mesta, računajoč, da imajo prenočišča. Po enem zaprtem hotelu, sva le še  našla enega, ki se živi z občinsko pomočjo. V njem si trenutno služi kruh bolgarski Srb.

                               TOREK   03.07.2012  enajsti dan  od Atvidaberga  do  Rimforsa             27km.

       Tudi nasljedno jutru poklepetava z nekdanjim sodržavljanom. Pri zajtrku ni prevelika izbira, no za mene je dovolj maslo,  marmelada in kava. Posloviva se, nato poiščeva pravo smer nadaljevanja. Tista smer, ki sem jo imel v mislih sinoči, se sedaj pri sijaju sonca izkaže za nepravilno. Sonce mi more sijati v hrbet. Zaradi sigurnosti se rajši vprašava. Hodiva mimo golf igrišča. Nekaj časa ob železnici. Dvakrat prečka cesto,peš pot Östgötaleden,

enkrat vidiva, da je označena po trasi stare ceste. Drugič vodi iz gozda , prečka cesto in  čez travnik vodi dalje. Travnik se ni pokošen in v mokrem te pošteno namoči. Midva po cesti nadaljujeva deset km. Trenutno je cesta makadamska. Hodila sva mimo štirih jezer. Zadnji km. poti proti mestu Rimforsa, so asfaltni. Malo pred samim mestom opaziva tablo, ki nudi kamp in hostel, se odločiva in zavijeva v to smer.

V hostelu najameva prenočišče za to noč. Hostel ni bil nekaj posebnega, pogrešal sem kakšen avtomat, za pijačo in kaj podobnega. Je pa znala lastnica nemški jezik in sta z Romano na veliko klepetali. Midva sva imela se čas, oprati nujne stvari in so se na soncu  lepo posušile. Skromna večerja je bila iz nahrbtnika.

                             SREDA  04.07.2012  dvanajsti dan   od  Rimforsa  do kampa Pinnarp         30 km.

       Tudi tu ni bilo velike izbire zajtrka, pa vseeno dosti bolje, kot nič. V hostelu še napolniva, svoje steklenice z svežo vodo.  Da se ne vračava po isti poti, izbereva stezo, ki vodi čez hribček v mestu. Kmalu ugotovim, da imam le en zemljevid v žepu , verjetno je drugi ostal v hostelu. Ta zemljevid sva že" prehodila." Rabil bi ga še le, za eno uro hoje. Romani rečem , mogoče ga nama pripelje lastnica hostela na kolesu. Čez nekaj minut se to res zgodi.

Pripelje ga z avtom, res pa je, da sem jaz pozabil oddati ključ od sobe in je potoval v mojem žepu z nama. Tako smo izmenjali stvari in vsak je dobil svoje.  Prečkava kanal, nato po manjši cesti proti jugu. Ob nama se izmenjujejo gozdovi in travniki. Narava je tukaj tudi precej hribovita. Po 20 prehojenih km. prideva v mesto Kisa. Tu je križišče nekaj cest. Vreme je že ves dan oblačno.

Mesto leži ob samem jezero Kisasjön. Tu se dobro najeva in tudi za morebitno večerjo in zajtrk, v naravi ne pozabiva.  V hostelu smo se že pogovarjali o kampu Pinnarp. Sedaj je to najin današnji cilj. Po obroku zavijeva ostro proti zahodu. Po treh km .prideva do jezera Nedre Fölingen. Tudi to jezero  je v celoti dolgo deset km.´,največ široko dva km. Na najbolj ožjem delu, je se dodatno zoženo z umetnim nasipom, zaradi ceste, za pretočnost so zgradili mali most. Sedaj greva proti severu ,jutri se bova vrnila po tej cesti, če se ne bova odločila za prečnico. Med potjo se odločiva, da bova prenočila v sobi, če bo to mogoče. Šotor naj ostane na suhem.

V kampu se napotiva proti hotelu. Potrebno je bilo  poklicati oskrbnika. Dokler Romana to ureja ,se jaz malo razgledam, po kateri poti bi jutri zapustila ta kraj. Najdem stezo in nekaj časa hodim po njej. Pot mi prekriža modras Steza me ne prepriča, da bi jutri zjutraj prišla suha  do želene ceste. Najela sva sobo.Ostalo je še toliko časa, da se Romani  izpolni zelja, kopanje v jezeru. V kampu se malo okrepčava. Zajtrk bo postrežen ob 6 h.

                             ČETRTEK  05.07.2012 trinajsti dan  od kampa Pinnarp  do  Österbyma      29 km.

          Spala sva dobro, tako, da spočita vstaneva, pospraviva in ob 6h sva v jedilnici. Pričaka naju bogata izbira. Zajtrkujeva sama, saj ljudje, ki so na dopustu ležijo dolgo. Vrneva se po isti poti, saj jo že poznava. Potem na križišču desno. Tudi tu je rahlo hribovit svet pokrit  z gozdovi, v ravninskem delo se nahajajo kmetije.

Kot ponavadi tudi danes greva mimo več jezer, Valen, Narven, Östersjön, Nastagen, Svarstorposjön in se nekaj manjših mlak.Cesta je speljana večji del po gozdu. Nekaj krat prečkajo pohodniške poti cesto. Vreme vse skozi grozi s temnimi oblaki. Pri pregledu zemljevida vidiva, da je okrog naju precej moker teren. Na južno stran so jezera eno poleg drugega. Kasneje proti Österbyno naju spremlja reka Busjoön. Ob 15 h prideva v mesto. Pogledava za prenočiščem.

Najdeva ob poti hotel Ydre Wärdshus in se tu pripraviva za nočitev. Če bi šla naprej , bi prespala v šotoru, saj naslednih nekaj km. ni  večjih krajev.

                            PETEK   06.07.2012 štirinajsti dan  od  Österbyma  do  Eksjö                           33 km.

           Danes že pred sedmo čakava, pred jedilnico na zajtrk, mogoče bo pa kakšno minuto prej odprto. Lastnica je pa točna, mislim, da tudi vem za vzrok. Cena nočitve, ki sva jo izvedela na turističnih informacijah in cena, ki jo je postavila lastnica hotela, nista bili enaki (vendar je Romana ostala trdna in ni popustila). Toda zjutraj pri zajtrku smo se pozdravili, kot stari prijatelji. Zunaj naju pričaka megleno jutro. Nebo grozi, kot, da bo vsak čas začelo deževati.

Odpraviva se na cesto št. 134. ta cesta bo danes najina začetnih 10 km. poti. Nato zavijeva na makadamsko cesto. Tudi po njej hodiva okrog 10 km. Da ni bil prevelik dolg čas je poskrbelo nekaj kmetij. Večinoma pa sva hodila skozi gozdove. Ta makadamska cesta služi za oskrbovanje kmetij in spravilo lesa, grajena je bila brez večjih posegov v naravo. Zato je imela strme vzpone in spuste. Zadnjih 13 km sva zopet hodila po asfaltu. Ta del se je kar vlekel, mogoče tudi zaradi oblačnega vremena. Počivala sva vsega skupaj trikrat.

Točno opoldne sva imela kosilo na travi ob cesti, izpraznila sva nahrbtnik. Ohladila tudi pregrete stopale. Sedaj nekaj krat pade tudi kakšna kaplja dežja.Na najino srečo padavin ves dan ni bilo. V mesto sva prišla s severne strani, takoj sva bila pozorna na nočitve.

V turistični pisarni sva dobila vse potrebno, saj so imeli tudi lasten hostel. Zajtrk so nama rezervirali v hotelu. Imela sva se nekaj časa in sva si ogledala ožji del mesta.

                          SOBOTA  07.07.2012 pettnajstii dan  od Eksjö  do Malmbacka        45 km.

            V hostelu sva odlično prespala, v kuhinji Romana skuha kavo, nato se lotiva pospravljanja in na zajtrk. V hotelu se je nabralo veliko ljudi . Izbira jedi je bila pestra. Dobro se najeva, nato plačava, oprtava težka nahrbtnika in se podava na pot. Šla sva na precej prometno cesto, ki  je imela do naselja se ločeno kolesarsko stezo, naprej se samo  ločeno s talno signalizacijo. Po tej cesti sva hodila precej hitro, da bi jo čimprej prehodila. Cesto  št.40,

sva morala prehodit okrog 15 km.  V bližini ni bilo druge poti. Hodila sva mimo jezer,Gysjön,Nord Vixen, Sjunnarydssjön. V predmestju Nässju zapustiva to cesto, midva se napotiva v mesto, saj sva ze lačna. Samo mesto ima tri jezera. Naročiva si kosilo, v trgovini se nekaj nakupiva.

Po tem opravilu nadaljujeva v smeri Fredriksala. Tu se je Romana imela namen kopat. Tudi prenočila bi, če bi bila kakšna nočitev. Nisva našla nič primernega, zato sva nadaljevala, do  Malmbacka. Tudi tukaj je cesta zgrajena na mokrem območju. Med potjo greva mimo dnevnega kopa šote. Stisjena v brikete je odlična kurjava. Zadnje km. naju priganja dež. Hitiva kolikor moreva, sva pa že pošteno utrujena. Proti dežju se braniva z dežnikoma.

Na križišču zavijeva levo za Malmback. Mesto ne premore, nekaj kar bi nama nudilo nočitev. Romana odkrije igralni oder v parku. Na njem si ustvariva pogoje za nočitev. Dež vedno bolj pada, midva imava dve strehi nad sabo in lesena tla pod sabo,  bočni, zaščiti od vetra, kaj boljšega si ne

želiva.

                            NEDELJA  08.07.2012 šestnajsti dan  od  Majmbacka do Hoka              17 km.

              Dež noče prenehat, zato zjutraj odpade zgodnje vstajanje. Korenin pa tudi ne misliva tukaj pognati. Pospravljava lepo počasi.

Ko sva gotova si pripraviva zajtrk. Mesto je cisto prazno. Na križišču se drživa desne smeri. Jaz tokrat prvič hodim v sandalih. Močno dežuje. Opažam, da mi ne ležijo najbolje na nogah. Večkrat nastavljam ježke na pasovih. Dež naju spremlja z enako močjo.

Romana ima vedno manj obližev na ožuljkih. Moj mezinec postaja vedno bolj boleč. Romanin je se v precej slabšem stanju, zato si ne dovolim jamranja. Kasneje se res, Romanin olupi z vso kožo in z nohtom vred.

Pod takimi pogoji nisva imela hitrega tempa. Cesta naju vodi večji del po gozdu, srečujeva samo posamezne kmetije. Nekaj časa sva vzporedno z železnico. Tudi manjša reka teče poleg ceste. Pri prečkanju železniških tirov je  za nama prehojenih 10 km. Tretjič na Švedskem vidiva Losa na paši. Kasneje prideva do jezera Noresjön, ki leži 1 km. pred Hokum. V bližini tega jezera je kamp in bungalovi. Zaradi nenehnega deževanja in bolečih nog se odločiva pogledat v kamp.

Tu si za eno noč najameva hiško, ki ima tuš ,kuhinjo in nekaj postelj. Hitro se stuširava opereva mokre stvari, poskrbiva za najine noge. Nato sledi počitek in zapisovanje, pregledovanje zemljevidov. Popoldne celo posije sonce, tako, da lahko posediva na terasi.

Prehranjevanje imava iz nahrbtnika, nekaj ločiva, za zajtrk. Nekaj avtomobilov je zapuščalo kamp. Res se je začel teden slabega vremena.

                          PONEDELJEK   09.07.2012  sedemnajsti dan   od Hoka   do   Flatensjöna   kampa
30 km.

        Zgodaj zjutraj sije sonce, za vstat je se prezgodaj, nato se pooblači, lepo jutru izgine. Vstaneva ob 6h. Pospraviva najine stvari, kar sva oprala sva lahko zopet oblekla. Pospraviva tudi hišo. Vrneva se na cesto, nato pa v Hok. Spotoma opazujeva, kaj bi bilo, če se ne bi odločila včeraj za tisti kamp. Hok je večji kraj, najina pot ne vodi skozi center.

Tukaj se začne , kolesarska steza, lepo je speljana ob cesti. Svoje mesto ob cesti še ima železnica. Vse to je bilo zgrajeno na močvirnih tleh.  Hodiva mimo treh jezer pri enem se spočijeva. po prehojenih desetih km. prideva v mesto Vaggeryd. V tem mestu se v slaščičarni najeva, za naju je to zajtrk. Po kolesarski, v bližini železnice zapustiva mesto. Po nekaj km. prečkava cesto E-4, nato hodiva ob njej. Naletiva na golf igrišče. Seveda zraven spada tudi hotel. Za trenutek naju prešine misel, da bi pogledala za prenočiščem. Ura je šele opoldne. V Skillingarydu si naročiva kosilo.

Seveda ne pozabiva na nahrbtnik. Na poti so nama turistične informacije, pozanimava se o prenočiščah ob najini poti. Tudi za vozni red vlakov se pozanimava. Nadaljujeva z utrujenimi in ožuljenimi nogami. Jaz sem danes dobil dva nova ožuljka. Skillingaryd zapustiva po glavni cesti, ki ima urejeno kolesarsko stezo. Nato še greva na cesto  št. 152. ta cesta bo naju gostila nekaj časa. Tudi ta cesta je speljana skozi gozdove.  Redko se pokaže kakšna hiša. Proti večeru opaziva tablo. Ta obcestna tabla nudi vse kar midva potrebujeva. Odločiva se, da pogledava v kamp. Skreneva s poti proti kampu. V kampu najameva hiško. Tuš in WC je v bližini hiške. Lepo se nastaniva in pripraviva za spanje. zunaj že močneje dežuje. Midva pa zopet malo večerje pojeva iz nahrbtnika.

                           TOREK 10.07.2012  osemnajsti dan  od Flatensjöna do Hillerstorpa               6 km.

         Zjutraj poleživa , zunaj močno dežuje, dežju pomaga tudi veter. Sedaj, ko sva se že približno odločila, kje bova stopila na vlak in se odpeljala do Kopenhagna ,naju čas ne preganja. Počasi dež le pojenja. Prav tako počasi tudi midva pospravljava. Posteljnino odneseva na recepcijo.

Tu si naročiva kavo, pijačo in nekaj peciva. Kasneje ugotoviva, da bi si lahko naročila zajtrk, za polovično ceno, no bova pa to storila drugič, reče Romana. Odpraviva se nazaj na cesto, ko zopet začne deževati. Malo povedriva pod streho in se preoblečeva .Nato nadaljujeva v dežju. Zdaj se ve, da hodiva še samo po cestah. Kmalu se nama nasproti pripeljeta  kolesarki, ki sta kljub dežju dobre volje.

Med hojo še poslikam eno izmed pohodniških poti, ki prečka cesto. Tudi tukaj so se izognili traserji asfalta. Seveda je to pravilno, ampak potrebno je se kaj postoriti na stezi globje v gozdu. Po šestih prehojenih km. prideva v mesto Hillerstorp. Do sem sva imela  v mislih prehoditi že včeraj.

Puščoben, deževen sivi dan, nama pomaga do odločitve, ko sva ravno šla mimo hotela, da zavijeva  tja in se pozanimava za prenočitev. Hitro sva stuširana, suho preoblečena v sobi.

Nato pregledava, kako so najini nogi.. Zunaj se naprej dežuje. Upava, da bodo še naslednji dnevi suhi. Midva sedaj, že imava  določeno ,kje bova zaključila letošnjo hojo po Švedski.  V sobi imava na pretek časa, da premišljujeva o stvareh, ki so se nama pripetile na poti.

                         SREDA  11.07.2012  devetnajsti dan  od  Hillerstorpa  do  Bredaryda            20 km.

          Lepo sončno jutro, naju napolni z dobro voljo. Tukaj se zajtrk začne deliti ob deveti uri, pa zato nisva slabe volje. časa imava na pretek. Na zajtrk pride precej okoliških delavcev.

Verjetno jim je to že malica. Med zajtrkom se zunaj pooblači in sončnega jutra je konec. No,da bi le tako ostalo. Ob 9.40h pričneva s hojo. Včeraj se mi je v deževnem dnevu, mesto obrnilo na glavo, tako, da sem izgubil orientacijo. Zjutraj sem s pomočjo sonca in železnice določil pravo smer, za sigurnost se vprašam. S počitimi nogami nama km. hitro minevajo. Torestorp prehodiva še po lokalni poti.

Nato preideva na cesto št. 152. Kulltorp prehodiva skozi vas, ki nima trgovine.Zatem imava na desni strani jezero Albosjön, ki ima tudi kamp. V kraju Lana  se malo odpočijeva ob popiti kavici in še nekaj drobnarij. Grozeči temni oblaki naju strašijo, a se kljub temu odpraviva dalje. Ob cesti na poljih povsod stoji voda. Ko hodiva po gozdu, vidiva samico losa ki steče z mladičem čez cesto. To pot sva zadnjič videla losa v živo.Malo pred Bredarydu začne padat dež

. Pri prvi hiši se preoblečeva v dežno obleko. Romana je že imela dežne hlače na sebi. Na srečo ni bilo močnejšega naliva, tako, da nisva bila premočena do kože. V mestu se ponudi hotel, zopet nisva veliko razmišljala, najela sva sobo in se razskomotila.

Ob 16 h sva že bila lepo suho oblečena.Nekaj malega opereva, časa je ostalo tudi za dremanje. Nato večerja, pregled zemljevida. Jutri bo zadnja etape hoje, ki tudi ne bo predolga.

                        ČETRTEK  12.07.2012  dvajseti dan  od  Bredaryda  do   Smälandsstenarja     23km.

        Jutro se začne, z ne preveč vspobudnim vremenu.  Na trenutke dežuje, vmes posije sonce in to se ponovi nekajkrat. Premišlujeva, da bi s hojo počakala kakšno uro. Dežno opremo si pripraviva na dosego rok.

Dežne hlače , kar oblečeva. Napotiva se na zajtrk, med tem časom preneha deževati. Midva pobereva svoje stvari in pot pod noge. Sedaj se drživa ceste št. 153. 10 km. je oddaljeno mesto Reffele, tja je speljana tudi železnica. Na zemljevidu je ta površina pobarvana s modro črtkano barvo. V Raffelo se okrepčava in nadaljujeva.

To je nama vzelo dobre pol ure časa. V primeru kasnejšega dežja, bi to bila velika škoda. Danes greva s spremstvom črnih oblakov mimo zadnjega jezera.

Na zemljevidu ni napisano njegovo ime. V Smälandsstenar prideva nekaj po 13 uri. Romana je že nekaj časa dobre volje in kar naprej poje refren znane pesmi. Hotel in železniška postaja  sta skupaj.

Sobe so proste tako, da se hitro nastaniva. Po osvežitvi se greva najest, nastropje nižje je jedilnica. Nato si malo ogledava mesto tudi železniško postajo. Priredila sva generalko, jutrišnjega odhoda z vlakom. Gredoč se obiščeva trgovino. Ostane nama se časa na pretek, jaz znova pregledam zemljevide, nekaj še zapišem. Zaradi dolg časa pogledava  tv. program. Seveda prva tema so poplave, ki pa so se, za naju danes končale.

No ,v tem hotelu še ostane možnost, da še prespiva L. 2013, ko se vrneva nazaj na Švedsko.

                        Petek  13.07.2012  enaindvajseti dan  z vlakom  Smälandsstenar-  Halmstad-Köbenhaven.

        Zjutraj se nama ne mudi, vlak odpelje ob 11 uri. Tokrat nahrbtnika pripraviva za vožnjo, vse dobro pritrdiva. Odideva na zajtrk. Pri zajtrku srečava gospo, ki pripravlja jedila. Slišala je o najinem potepu po Švedski.

Veliko stvari ji lahko razloživa, ker ona zna in razume nemški jezik. Ob 11h le pripelje vlak. Najdeva prosta sedeža. Vse je za nama. Nekje v zavesti me grize vest, da nisva hodila po točno določeni trasi. Kako bi se končalo ,težko rečem .Sigurno je le to, da tako daleč ne bi prišla. Preskrbovanje s hrano, vlaga in neočiščene poti bi bili najini, veliki nasprotniki. Vlak se ustavi na postaji v Halmstadu. Kupiva karti do Kobenhagna in se že peljeva . Nisva si vzela časa in porabila nekaj drobiža ŠEK. Med vožnjo sva imela slabo vreme, pa to naju ne zanima več. Vlak se ustavi v Kobenhagnu, greva nastropje višje in sva na letališču. Zaradi sigurnosti sva si vzela dosti limita, sedaj bova počakala ,nekaj časa na vzlet letala. Odločiva se, da bova počakala, kar na letališču. Sedenja sva itak bila potrebna. Hrano in pijačo sva imela pri roki.

                         SOBOTA  14.07.2012 dvaindvajseti dan Köpenhagen-Dunaj--z letalom

           Ponoči večkrat zaokrožim po terminalu. Romana večino noči prespi v spalni vreči na klopi. Dosti ljudi spi na letališču, tudi takšni se najdejo, ki spijo na golih tleh. Malo po šesti uri, sva v zraku, na višini 11000 m,zunaj je -53°C. 

        Sledi še vožnja z vlakom Dunaj -Celovec.

  Vse vožnje sva dobro prestala in nasvidenje Leta 2013.  Švedske E6 pešpoti nama je se ostalo 400 km.