DRUGI DEL FINSKE OD PALOENSUUJA DO PYHÄJÄRVIJA 658 Km. HODILA SVA 16,5 DNI

Letošnja hoja po Finski je bila dosti lepša, od tistih (nekaj dni) ispred dveh let. Pred dvema letoma,ko sva prečkala Norveško -Finsko mejo, sva hodila v glavnem po dežju , v spremstvu tisočih komarjev, bilo je precej hladno. Bila sva tudi že utrujena od mnogo prehojenih kilometrov , tudi to je verjetno pripomoglo k najini slabi volji.
Letos pa po vožnji z letalom,  Ljubljana, Helsinki, Ivalo, Kitila -naju pričaka sonce.

Naju je še čakala vožnja, z avtobusom do Paloensuuja,

Tu sva končala pred dvema letoma.
Pri istopu iz avtobusa naju objame močna toplota in takoj so ob nama veliki brenclji, ki jih tukaj nisva bila vajena. Takoj se odpraviva proti jugu .

ali po cesti nazaj po kateri, sva se pripeljala z avtobusom. Pokrajina je nama bila poznana. Spočita ,željna hoje sva še tisto popoldne z dvema postankoma,

da sva nekaj popila in dokupila, na postajah s spominki, prehodila 35 Km. Brencljev je bilo okrog naju kar črno, pristal na naju je le redko kateri, večinoma teh sem poslal v " večna lovišča". Pozno zvečer sva postavila šotor med reko in cesto.

Če bi hotela dočakati temo, bi nama to uspelo šele septembra.

          Ponedeljek 16.7.18          43 Km.

Ponoči naju zbujajo glasni tovornjaki in motorji. Zjutraj pa klasika, potrebno je pospravit in nekaj pojest in na pot. Vreme vroče in nikjer oblaka, tudi komarjev skoraj ni, le brenclji in nekaj obadov, bi se rado napilo najine krvi.
Dopoldan še prehodiva deset kilometrov brez počitka (pozna se teža nahrbtnika )

 Hlajenje nog

Popoldan pa počivava na uro, deset minut. Vedno se sezujeva da se stopala ohladijo, to naju reši pred užuljki. Do Muonioja nimava kje zapravit niti evra. se pa zato opoldne tu dobro najeva in napolniva

zaloge za naprej. dodatna teža žulji v ramena. Zaradi vročine tudi hitro gre po pijači.Proti večeru nama zmanjka vode, zato za njo poprosiva pri hiši, ker so prijazni ljudje, še zaprosiva za dovoljenje

postavitve šotora. Tako sva čez noč popila tri litre vode zjutraj pa dolila nove in nadaljevala.

                Torek  17.7. 18           41 Km.           

   Sledi še zahvala za prijaznost, zajtrk je bil iz lastnih zalog. Z vsako uro postaja topleje. Ob 12 h

Prideva do počivališča, kjer se dobro najeva obnoviva nekaj zalog, saj nikoli nisva prepričana kako je z nasljedno lokacijo. Vodo vedno dolivava na možnih lokacijah. 

 Okrepčevalnica na poti (pozna se utrujenost)

Zvečer postaviva šotor v komaj živečem kampu.

Šotor postaviva v komaj še živečem kampu -pravzaprav nekdanjem hostlu.
Ampak imela sva tuš, lastno večerjo več nisva rabila, oprema, oprana  čez noč se je dobro posušila, ampak majica je že po nekaj urah hoje zopet preznojena.

                Sreda   18.7.18         42 Km.

Tukaj se cesta vleče, mimo najo vozijo tovornjaki z asfaltom, nekje pred nama ga polagajo. V Kolarijo

se oskrbima s hrano. in vrestrvaciji tudi najeva, povsod je dostopna kava ,izgleda, da so veliki ljubitelji kave, saj je povsod nastavljena.

Pred nama je obnavljanje ceste, bolje bi bilo, da bi jo obšla. Na gradbišču je bilo praha na pretek. Zvečer na privolitev starejšega para postaviva šotor. Gledava predvsem, da ga  zjutraj, čim prej obsije sonce in posuši.

              Četrtek  19.7.18              43 Km.

Zjutraj pa naju par že pričakuje. Nama celo pomaga nositi opremo na njihov sušilnik za perilo. Povabita naju  za bogato obloženo mizo. Pripravila kraljevski zajtrk .prav nič ni manjkalo -tudi kašica ne.P še kopalnica nama je bila na razpolago. Tako kar nekaj časa poklepotamo, oprema se je dobro posušila. Zloživa jo. Slovo je bilo, kar težko od dveh osamlenih ljudi.Izmenjamo naslove- gotovo jima pošljeva razglednico.

Med potjo, ko sva malo obnovila zaloge vode, nama mladi fantje, dajo za priboljšek steklenico borovničevega soka. Vročina ne popušča.

  V Pello še zadnji trenutek saj ob 22 h zapirajo motel, kupiva sobo in nekaj pijače.

  

                 Petek 20.7.18               44 Km.

To je bila najina prva nočitev pod streho.
Velik del poti hodiva ob reki Muonionjoki , ki je pritok reke Torninjoki -največje reke švedske pokrajine Norrbotten -izvira na Laponski , ki je tudi meja med Švedsko.

Prideva še do enega večjega počivališča, ki pa je še žal zaprto. Ko prideva mimo trgovine s spominki si privoščiva kosilo, kavo in pijačo.

   Popoldne stopiva iz Polarnega kroga.

          Tudi tukaj izpijeva kavo in pojeva sladico

Zvečer greva prosit za vodo k hiši, ki ima veliko travnato površino in več gospodarskih poslipij (kar je pri njih običajno )obenem zaprosiva za postavitev šotora. Pozneje nama prinese prijazen možak steklenico Koka kole.

               Sobota  21.7.18                41 Km.

Zajtrk iz nahbtnika, pri hiši napolniva " flaši" z vodo.Veselo na pot - hodiva veliko po kolesarskih stezah. Okrepčava se na črpalki. Opoldan ,v restrvaciji, v mestu. Zjutraj malo porosi dež.

Danes ni prevroče, saj sonce skoraj ves dan zakrivajo oblaki. Zvečer se pripravlja nevihta. Greva k hiši ,žal ne dokličeva nikogar (hiše so po večini brez zvoncev ) poskusiva pri sosedu, ki privoli v postavitev šotora -to pa še ne pomeni , da privoli tudi žena - zato odideva dalje,
Nasmehne se nama sreča.Naletiva na par , ki živi skupaj , zato je ena hiša prazna .Od le te dobiva ključ in na razpolago celo hišo.Izkoristila sva možnost pranja perila , spala pa sva kar v svojih spalkah.Ponoči je bil močan naliv -neizmerno sva bila hvaležna paru za izjemno prijazno gesto.Zjutraj spijeva kavo , se zahvaliva in ob rahlem rosenju nadaljujeva svojo pot.

       Nedelja 22.7.18                  42 Km.

 Hiša v kateri sva prespala (bela).

Dež je kmalu prenehal. Tako , da sva se malo slekla. kar precej se je zjasnilo, nato pa zopet nekaj kapelj. Tako se je menjavalo ves dan.

Ko prideva do Marketa pa postaneva zelo dobre volje, dobro se založiva

vedritev in počitek

Malo razgleda. Počivala sva bolj malo, saj sva s hojo začnela nekaj pozneje. Hoje je bilo veliko po kolesarskih poteh.

Palerino in dežnik sem imel pri roki. Zvečer sva prišla v Tornio

Tukaj sem si kupil nove Salamonke, hlače. Romana pa dva para nogavic. Prespala sva v Park  hotelu

             Ponedeljek 23.7.18        29 Km.

  Soba v Park hotelu

Danes sva se odločila, da ne bova hodila ves  dan, ampak samo do Kemia, zato bova imela nočitev zopet v hotelu zjutraj pa obiln zajtrk.

Na poti je bilo večina oblačno, kar je nama bilo všeč saj je bilo dosti hladneje.

          

Prespiva v hotelu, na ulici pa do 23 h ni bilo miru.

        Torek  24.7.18.                48 Km.


 Hodiva večino pa kolesarski poti. Novi copati se dobro obnesejo. V Simo imava kosilo.

Tukaj se najeva ,malo lenarima. Po izračunu. če še prehodiva 19 Km lahko prespiva pod streho. Hitro sva se pobrala naprej.

V zadnji minuti sva prišla do Merihelmi kampa.

Za 45 E dobiva hiško in kodo do sanatarij. Zopet opereva vsakdanje stvari, malo se sprehodiva in spat, v hiški vroče kot h...

             Sreda 25.7.18                28 Km

Zjutraj greva v restrvacijo, kupiva zajtrk za 6 E in pripraviva  na pot. hitro postane vroče in gost promet, tako, da mimovozeča vozila povzročajo velik hrup. Takšna hoja ni v užitek začne boleti glava, saj tovornjaki ustvarjajo velik prepih. veliko pijeva in dolijeva, kjer je mogoče.

V LIju se najeva , v kampu kupiva hiško in malo polenarima.

                    Četrtek   25.7.18.                       40  Km.

Zajtrk dokupiva, pa bi bolje bilo, da ne bi (tako pičlega še nisva imela nikjer).
Hodila sva večino po peš poteh, dopoldan kar precej oblačno za kratek čas sva celo odprla dežnika.. Popoldan več sonca. Danes sva prišla v predmestje Ouluja. V kampu ob obali sva v hotelu najela sobo ,ki je bila najdražja do sedaj 170 E, manjkala je samo klima, sicer pa ni da ni.

Večerja stane 40 E fanta o,5 l   3,70 E Savne (savna je tako in tako) ,bazena in ne vem kaj še sploh ...ne koristiva.

       Petek 27.7.18.                38 Km.

Iz Ouloja prideva brez problema, ko pa sva na cesti 847 ,pa ni več problema, tukaj so na obeh straneh kolesarske poti, najin cilj so Kempele.

V Kempeleh se najeva, potem pa malo zaideva v slepo ulico, nastal problem rešiva po svoje. tako sva spet na pravi poti. Bil je vroč popoldan. Zvečer postaviva šotor na igrišču.

                Sobota    28.7.18.                 35 Km.

    Sončno jutro nama posuši vlago, če jo je sploh kaj bilo.

 Tukaj pa odlične palačinke z jagodno marmelado.

Tokratni dan nudi pogoste ponudbe Prvo črpalka . Ponudb je toliko da vseh ne izkoristiva. Zvečer ob cesti opaziva zapuščeno hišo, nekdo pa še skrbi zanjo, bilo je ravno lepo pokošeno za najin šotor

Malo sva prehitro postavila šotor, ker je še nekaj časa sonce močno sijalo, se je to poznalo tudi v šotoru.

                Nedelja 29.7.18.                     35 Km.

Ponoči najo zbujajajo mimovozeči,opaziva tudi ,da sva že kar nekaj odaljena od severa in se je začelo že malo temniti.Zjutraj počasi pospravljava , nekaj obračava proti soncu, da se posuši. Ko končava se nejeva in zakorakava na cesto. Ta dan sva hodila skozi ob cesti, mene je bolelo nekje v prsih. nahrbtnik pa že nekaj dni ni ležal dobro hrbtu. Enkrat sem ga celo na novo naložil, pa je bilo veliko boljše.

Tukaj kosilo

Ogled velikega jezera s centralo. Najlepše pa je to da gre vse skupaj h kraju.

 Gostinski lokal

Šotor sva postavila v mestnem parku.

            Ponedeljek 30.7.18          35 Km.

Zjutraj še izkoristiva zadnjo možnost oskrbe. Nato po cesti skozi velike gozdove, cesta ima tudi en strm klanec, ki jih že nisva bila več vajena (obenem pa že pošteno lačna naših gora).
S tekočino sva ravno prišla do ponovne oskrbe.Bilo je zopet vročina, V Kärsämäkijo pa čisto drugi svet. vsega na pretek

 Torek       31.7.18                        35 Km.

Prespala sva v hotelu danes naju čaka 40 km brez oskrbe . Zjutraj sem razmišljal, da bi kaj odvrgel, da ne bi nosil takšne teže.

Danes hodiva zadnji dan, je že misel na to nakako vse lažje. Seveda do križišč glavnih cest ni bilo ničesar. Najine zaloge so zdržale do tja, ker sva zjutraj začela prej kot običajno, sva sedaj počela vse bolj ležerno.

 od tega nič

Najin cilj.

Počasi tekoča reka.

Večkrat se je zgodilo, da so nama ljudje ustavili in nama prijazno ponudili prevoz.

 

To je kraj ,ki je naju zanimal, mogoče nadaljujeva 2019 tukaj.

 Tukaj pa počitek in kosilo.

TO je TO Začetek za drugo leto .

To je pa soba, v katerisva sesamo stuširala, spala pa zaradi napačnih informacijah voznega reda avtobusa nisva. Dobila sva polovično vrjen denar ..pa na avtobus in v Oulu..

 Letališki hotel OULU

 Ob morju- dan počitka -naslednji dan polet domov