MARIBOR,POHORJE,DRAVOGRAD,KOŠENJAK,KOZJAK,MARIBOR-Drvaričev memorial

                           
                    Pot smo prehodili, na spomin Ivana Drvariča

                  Na pobudo Zvoneta, se je nas v soboto,ob peti uri zbralo, pod Pohorjem, 10 pohodnikov-tekačev.

Štirje so imeli čas samo do Peska

in so se preko Lovrenca vrnili v Maribor. Po Pohorju je nas pral dež ,

za pestrost je poskrbela toča. Imeli smo kar navit tempo,vsaj za mene,

ker se ne štejem med tekače. V Dravogradu so odšli  domov še štirje.

Na Košenjak sva odšla z Zvonetom sama.

Na vrh sva prišla še po svetlem.

Na lovski koči sva prižgala luški in nadaljevala na cesto.

Po cesti do Pernic,kjer sva se pridružila pikniku, pošteno so naju brez plačno postregli. Spust je nam hitro minil v Bistriški jarek. Vzpon na sveti Primož, sva nekoliko opravila po svoje.  Sledi prijetna ravnina mimo Glavarja (do litje vode).  Najslabši del poti  je Spust s ceste na lovsko kočo Radlje in naprej v graben,slabo raspoleženje malo popravi nova brv čez potok. Pri Žoharju si vzameva nekaj minut za počitek. Na Kapunar sledi blatna vlaka, po cesti se nadaljevanje pokaže za boljše. Že nekaj časa hodiva po svetlem. Tudi na Kapunarju si vzameva počitek. Od tu naprej hodiva po Avstrijski strani.

Tukaj jaz postanem zaspan in po 10 minutah postanka, postanem " nov" človek.  Na Avstrijski strani izkoristiva gostilno, tako je nadaljevanje bilo zopet lažje.

Na zgornji Kapli si malo pogledava noge, moje so v dobrem stanju,

Zvone že nekaj časa tarna, da ima žulje.  Sonce naju prijetno greje po lepi grebenski poti,povsod okrog naju se pase živina, razgledi na vse strani.

Pri gostilni se ustaviva in zopet okrepčana greva dalje.

Moram pa priznat ,da se ta grebenska pot, ob meji zelo vleče in je dosti daljša, od tiste po dolini. Proti Ostrem vrhu začne rahlo deževati jaz si pomagam z odprtim dežnikom.

Tu Zvone pove svoj načrt, da prenehava s hojo na Ostrem vrhu. seveda se jaz ne strinjam. Na Ostrem vrhu na kmečkem turizmu pojeva kosilo ,obenem prepričam Zvoneta , da nadaljujeva proti  Žavcarjevem  vrhu.

Zopet sledi moker spust po grabnu. sedaj tudi jaz čutim rahle bolečine na mezincih ,na nogah. Sledi vzpon po cesti  na Žavcarjev vrh,

na razpotju izbereva pot za, Tojzlov vrh. Sledi spust mimo dveh kmetij v dolino,

nazaj na vrh. potem v vas Gaj,od tu pa proti Mariboru.

tako je bila prehojena pot Ivanu v spomin.

   Za krog dolg 160 Km , sva potrebovala 36 ur hoje.

POSAVSKI KROG K 24

POSAVSKI KROG  K 24

         Že nekaj let je od tega, ko sem na forumu prebral, o Posavskem krogu. Seveda sem začutil,da je to nekaj podobnega K-24 in ,da bi bilo to  zame.Prebral sem, da pot ni označena in sem jo zato, tudi kmalu pozabil.

Na podelitvi priznanj K-24 srečava z Romano Stanislava Kranjca, domačina Posavskega kroga, vnetega pohodnika,tudi tekača, ki je tisto leto prehodil tudi K-24. Nama ponudi svojo pomoč pri podvigu. Takrat si nisem niti prestavljal, kako resen je glede tega Stanislav, s svojo družino. 

Lansko leto ,ko sva Z Urošem hodila po Karavankah sva prišla s pogovorom tudi na Posavski krog. Obema je bil izziv, Urošu v tekaški izvedbi,meni pohodniški. Uroš je letos zgodaj začel z ogledovanjem poti. Oba  sva imela svoja " aduta v v rokavih" . 

Poklical sem Stanislava in se dogovoril za ogledne ture.S celo družino mi je bil v velikansko pomoč v vseh pogledih.Imela sva prijetno bivanje , dobro družbo in dobrote Slavičine kuhinje.Izvrstna gostitelja!

 Čeprav je imel v načrtu tudi sam ultra zadevo, mi je obljubil udeležbo vsaj v nočnih urah .  Takšnega spremstva nisem želel izpustit iz rok pa čeprav sem točno tisti dan dopolnil  60 let, čeprav je bilo napovedano nekaj dežja, čeprav.......

        Tako sva se z Romano že tretji vikend, peljala v Sevnico, k Stanislavu. Dogovorjeni smo bili, da v petek zvečer začnemo s hojo. 

 Ob 21 h sva z Stanetom bila na Krožišču v Krškem,

tu sva začela 110 Km, in 5000 M višincev, po Posavskem krogu.

Na Grmado je šlo vse po maslu

tudi spust v Brestanico je nama lepo uspel. V Senovo jo mahneva po cesti, padat začnejo prve dežne kaplje,

čisto počasi,kot da naju lepo navadi na mokro noč. Čez pol ure začne močneje, tako, da oblečeva palerini.

Ko hodiva mimo druge točke ,Ravni log sva že premočena do kože.

Po Bohorju se še privleče megla, tu mi veliko pomeni Stanetova prisotnost, saj je orientacija otežena. Zaradi dežja je tudi na debelo blata na poti. Na veliki Javornik prispeva ravno ob 1. in 5. minut, ob tem času sem pa  ravno , napolnil 60 let.

Na vzponu na Lisco pa sem to omenil tudi Stanetu. Na Bukovju sva imela prvo dogovorjeno pomoč, z strani Slavice in  Romane, najedla sva se enolončnice , jaz sem se  v celoti preoblekel, ker je dež pred kratkim ponehal, zamenjal sem tudi obutev.

Spustila sva se v dolino, po na novo razriti vlaki, dobro, da je bila tema, da nisva videla količino blata. Pri vzponu na Lisco ponovno začne deževati

 in dež naju spremlja preko Lovrenca, Velikega kozja,

tukaj se tudi zdani, tako, da je spust k Gašperjevi koči lažji.,

na železniškem prehodu naju zadržuje vlak.

V zidanem mostu pri Savi naju čakata Slavica in Romana. Zopet se preoblečem v suho, dežuje še samo zelo rahlo , podobno je bolj rosenju. Tukaj se Stane poslovi njegovo mesto zasede Romana.

Pogumno zastaviva korak proti Kumu. Dež poneha počasi se pokaže sonce, midva, pa po prej prehojeni poti prispeva na Kum

.Pojeva jabolčni zavitek in popijeva čaj. Za dokaz doseženega cilja, se  slikam na vrhu, potem se spustiva v dolino, pa zopet dvigujeva.Pot do Brunka ,

ki je obvezna točka se kar vleče.  Tukaj še naju zadnjič počaka Slavica in sin z dobrotami, jaz se seveda preoblečem in preobujem.

Nadaljujeva na Boštanj in ob Savi nadaljujeva do Staneta, ki naju čaka, da gremo skupaj na Veliki trn.

Tu Romana veselo in odločno nastavi korak, saj ji tetiva ne nagaja premočno.

Pred nami je še spust v krožišče v Krškem in avantura se zaključi uspešno. Krog po sebi ni  tako naporen, lahko pa postane težak, če hočeš preko svojih zmogljivosti, ali prepogosto pogledovanje na uro.

    Za dosežen cilj gre velika zahvala Stanetu in njegovi družini, prav tako tudi Romani za podporo na oglednih turah in prehojeni polovici poti. Poskusila se bo tudi sama na  celotnem krogu.

 Lp. Janez sledijo tudi slike, kot dokazno gradivo.

ROMANIN POSAVSKI KROG K 24

ROMANIN POSAVSKI KROG

    Tudi Romana se je odločila in prehodila Posavskih K 24.

Start si je izbrala ob 3 h zjutraj, tako smo imeli samo dobro uro teme.Da ji ni bilo dolg čas , sva jo spremljala, Stane in jaz. Znami je hodil tudi Filip.

Na Zabukovju nas je Slavica pogostila z bogatim zajtrkom in opremo.Romana je zamenjala copate, saj je občutila že prve žulje.

Dobro okrepčani smo s potjo na Lisco opravili kot za šalo .Lepo vreme nas je spremljalo tudi na Veliko Kozje.

V Zidanem mostu, nas zopet razveseli Slavica.

Tako, da smo s polno močjo  zakorakali na Kum.

Malo pred Kumom Stanislav odhiti naprej, da naroči pijačo. Tako,se  na vrhu nismo zadrževali. Proti Brunku,

smo dele poti,ki vodijo navzdol rahlo pretekli. V Boštanju nas Slavica še enkrat pogosti z odlično osvežilno grško solato.

Tudi na Veliki Trn smo nekaj pretekli.

Romana je bila zelo motivirana in je hotela še več .... Bilo je še rezerve...

V 21 h in 23 minutah smo prišli v cilj.

 Tako je Romana postala prva ženska ki je prehodila  Posavski krog K24