E6 Slovenija

Ideja o evropski peš poti se je porajala pri vzponih , na Kremžarjev vrh-zadnji pohorski tisočak(tisoč vzponov v enem letu).

               30.06.2007   Sobota  od mejnega prehoda Radlje do Slemena ( Andrejev dom)

Ciglerjevo pot sva začela v deževnem jutru na mejnem prehodu Radlje.

Pot proti mestu naju je v glavnem vodila po gozdnih poteh. Nadaljevala sva proti Partizanki,kjer sem jaz prvič začutila ožuljke na nogah.

Od tu sva se naprej odpravila proti Brdam, kjer sva se pri moji teti okrepčala,

Janez pa se je tudi, do dobra nazobal češenj. Pot proti letališču se je  spuščala in že sva pešačila proti Vodrižu.

Tukaj so markacije razmeroma redke ,zato sva pot malce iskala. Proti Razborju mi je že bilo jasno,da bo potrebno pot prekiniti.

Žal na Razborju ni bilo prostega ležišča, zato sva poklicala na Sleme, da naju počakajo, saj ura je bila že pozna. Težko sem hodila, jezila sem se nase, da nisem, pravočasno ukrepala.

Na sleme sva prišla ob 23 h. Soba  naju je čakala.

V nedeljo sva poklicala Aleša, da naju je prišel iskat.

   

 05.07.2007 Četrtek od Slemena do Motnika.

Po štirih dneh premora je bil najin start s Slemena.

Po gozdni poti proti Mornovi zijalki, ki je vsekakor vredna ogleda.

V Grebenšku, otisneva 7 žig. V gostilni so pravkar vstali.

V Mozirju sva malce iskala žig. Našla sva ga na trgu v gostilni.

Nadaljujeva proti Motniku. Tu sva poiskala nočitev. Po večerji,  naju je  čakala  mehka postelja.

              06.07.2007 Petek  od Motnika do Janč

Naslednje jutro sva spočita  odkorakala proti Trojanam(pa ni bilo krofa,kajti želodca sta bila polna)

.Nama je preglavice delala, visoka mokra trava. Najlepša pot je bila proti Limbarski gori,

od koder naju je pot peljala v Moravče.

V Moravčah se ponovi izguba žiga. Sva se, pa pošteno najedla. Proti Miklavžu sva hodila večinoma po kolovozni poti,

kakor tudi do Janč,kjer sva prenočila.

Že na samem začetku sva v vpisnih knjigah zasledila pohodnika iz Dortmunda,ki je imel sedem dni prednosti pred nama,sedaj pa je le ta hitro kopnela. Pot je začel na Dunaju.Na Jančah sva spoznala zakonca,ki sta pot začela v Mariboru ,

njun cilj pa je bil Trst.Bila sta iz sosednje Avstrije in sta povedala ,da veliko hodita po peš poteh.

             07.07.2007 Sobota  od Janč do Mačkovca.

Naslednji dan sva se zgodaj zjutraj odpravila. Prijazna oskrbnica je nama oprala perilo in zajtrk pripravila ob 5. uri. Po asfaltni cesti , se vasi, kar vrstijo. Volovje, Prežganje, Trebljevo in Leskovec. Nato še okrog Kuclja.

Spust v Grosuplje.  kjer sva se na tržnici, preskrbela s sadjem za tisti dan.

Županova jama je vredna ogleda ,

vendar pa nama čas vodenja ni sovpadal z najinem programom.Nadaljevala sva proti Turjaku

in že je legel mrak na zemljo ,ko sva prispela v Mačkovec.

Prispela sva do samotne hiše ,da povprašava po možnosti prenočitve. Odprla sta nama prijazna domačina ,nama pokazala bungalov ,nedaleč od njune hiše ,ter naju pogostila z obilno večerjo.

             08.07.2007  Nedelja  od Mačkovca do Monšuma.

Zgodaj zjutraj sva se odpravila s stečišča poti E6 in E7

dalje proti Blovški planoti.

Domačina sta nama povedala ,da je tukaj nemalo medvedov,vendar, pa da ni posebne nevarnosti ,saj se umaknejo,razen ,če se počutijo ogrožene.V istem dopoldnevu pa sva na Bloški planoti videla odtise medvedovih šap.Kmalu sva prispela do gradu Snežnik.

Od tod sva hodila po lepi poti princese Luziane,vendar pa se je ta pot kmalu spremenila v labirint ,saj se ni in ni hotel prikazati Monšun.

Od daleč sva slišala glazbo. Janez je prepeval na glas pesmi,ki jih je znal,pa tudi tiste,ki ni in si mislil ,če medved brunda ,bom pa še jaz.

Na Monšumo je res bila veselica.Tam sva prespala.

             09.07.2007 Ponedeljek  od Monšuma do  Ilirske Bistrice.

Tudi tu se pogajamo za uro zajtrka. Del poti se vrneva po včerajšni poti.

Nato na stezo, zopet po cesti proti Snežniku. Koča je zaprta.

Zato sva prej prišla, do Sviščakov.

Tu sva se okrepčala, in dalje v Ilirsko Bistrico ,

kjer hotela v katerem bi naj bil žig že davno ni več,žig pa je v bifeju kjer sva po naklučju pila kavo in mimogrede vprašala po žigu in ga dobila. V Ilirski Bistrici, sva poiskala prenočišče.

Ponoči je divjala nevihta. Z udeležbo gasilcev.

              10.07.2007  Torek od Ilirske Bistrice do Gračišc.


V deževnem jutru sva se odpravila proti Brkinom in se oskrbela z živežem.

Trdno odločen ,da gre z nama ,se je štirinožni prijatelj podal na pot. Malo zatem je nas, zmočil dež. Za sladico pa se toča.

Kuža, se je v eni od nasljednih vasi zamotil s svojimi prijatelji. Na vrh Slavnika je bila lepa hoja ,lep razgled in sonce.

V upanju ,da bova v Podgorju prenočila sva se začela spuščati v dolino.Vendar ni bilo nič ,vse do Hrastovlja ,kjer nama je "prijazna" lastnica kmečkega turizma povedala ,

da pred Kubidom ne bo nič. Poklicala je v Picerijo v Gračišče ,

kjer so naju ob enajsti uri zvečer lepo sprejeli ,dali hrano in prenočišče.

Met potjo sva po sreči pobrala žig v gostilni v Kubitu.

             11.07.2007 Sreda  od Gračišc do Strunjana.

Zjutraj se vrneva v Kubit.

Lepi primorski kraji so naju čakali današnji dan.

V Strunjan sva prispela proti večeru.

V hotelu so naju navdušeno sprejeli ,pogostili ,animatorka Barbara pa je opravila intervju ,seveda tudi skupna fotografija ni izostala.

Tukaj sta naju že čakala Stanko in Aleš takoj smo se odpeljali. Z lepimi vtisi sva se odpravila proti domu -seveda tokrat ne peš-odločena ,da opraviva E6 še v preostalih deželah.Vsem jo lahko toplo priporočam.Čez približno štirinajst dni sva dobila sporočilo ,da je pohodnik z Dortmunda prispel na cilj.
Utrinki ,ki so zaznamovali najino pot :pozabljen žig na mejnem prehodu Radlje-po kilometru prehojene poti vrnitev nazaj,ožuljki,toča ,poroka na Turjaku ,štirinožni prijatelj ,medvedove sledi...